Page 163 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 163
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
reševanja dilem, načrtovanja in evalviranja, z veliko vmesnega strukturira-
nega kolegialnega podpiranja (več v Rutar Ilc, Tacer in Žarkovič Adlešič,
2013) in reflektiranja.
Na tak način lahko učiteljski zbor postopoma, s preudarno vodeni-
mi in zato varnimi koraki (od vzpostavljanja začetnega zaupanja, izmenja-
ve potreb, snovanja dogovorov o sodelovanju do načrtovanja in akcijskih
načrtov) postavi svojo lastno strategijo krepitve kulture dobre skupnosti
ali svoj celostni model na ravni celotne šole (Pečjak, 2014; Klemenčič et
al., 2016). V začetnih poskusih bodo morda šole sistematično delale »le«
na krepitvi odnosne kompetence vseh učiteljev in učencev in v ta namen
najprej uporabile zgoraj omenjene opomnike za dobro klimo in discipli-
no, za učence pa vprašalnike o počutju in ogrodja za pogovore, v nadalje-
vanju pa pričele intenzivirati izkustvene aktivnosti za pedagoške konfe-
rence in razredne ure.
Enostaven, časovno obvladljiv, a hkrati zelo učinkovit in trajno-
sten je lahko pristop sistematičnega vpeljevanja enega od preizkušenih
programov čustvenega in socialnega opismenjevanja (npr. To sem jaz
Nacionalnega inštituta za javno zdravje2). Če se na ravni šole sprejme do-
govor, da vsak razrednik pri svojih razrednih urah izpelje 5 od 10 aktivno-
sti, predstavljenih v priročniku, je v enem letu za razred opravljen pomem-
ben vložek na področju čustvenega in socialnega opismenjevanja. Če se to
ponovi vsako leto (delavnice je možno prilagajati starostnim skupinam in
jih ponavljati), je lahko – hipotetično – vsak učenec v devetih letih dele-
žen desetin ur čustvenega in socialnega opismenjevanja na premišljen, sis-
tematičen in preizkušen način.
Še ena od preprostejših strategij šol je lahko dogovor za
kroskurikularne in medpredmetne povezave na ravni šole. Če vsi učitelji
vseh predmetov vsaj v eno uro v vsakem razredu vsaj enkrat na leto (časov-
no smiselno skoordinirano, tako da so aktivnosti za vsak razred enako-
merno razporejene in po možnosti vsebinsko povezane) vključijo na rav-
ni šole dogovorjeno temo čustvenega in socialnega opismenjevanja (npr.:
čustva, komunikacijske veščine, zaupanje, samopodoba, vrednote) in jo
po svojih močeh (in s pomočjo skupnega usposabljanja) izvedejo, bodo
učenci dobili tako znanje kot veščine in izkušnje iz te teme pri več pred-
metih tekom celega šolskega leta. Seveda bodo nekaterim učiteljem in ne-
katerim predmetnim področjem te teme in z njimi povezane veščine bliž-
je, nekaterim pa bolj oddaljene, a v vsakem predmetu je načeloma možno
najti izvedbeno obliko (npr. sodelovalno učenje, problemsko nalogo, delo
2 Priročnik ravnokar izhaja v posodobljeni obliki in ga bodo predvidoma prejele vse os-
novne šole.
161
reševanja dilem, načrtovanja in evalviranja, z veliko vmesnega strukturira-
nega kolegialnega podpiranja (več v Rutar Ilc, Tacer in Žarkovič Adlešič,
2013) in reflektiranja.
Na tak način lahko učiteljski zbor postopoma, s preudarno vodeni-
mi in zato varnimi koraki (od vzpostavljanja začetnega zaupanja, izmenja-
ve potreb, snovanja dogovorov o sodelovanju do načrtovanja in akcijskih
načrtov) postavi svojo lastno strategijo krepitve kulture dobre skupnosti
ali svoj celostni model na ravni celotne šole (Pečjak, 2014; Klemenčič et
al., 2016). V začetnih poskusih bodo morda šole sistematično delale »le«
na krepitvi odnosne kompetence vseh učiteljev in učencev in v ta namen
najprej uporabile zgoraj omenjene opomnike za dobro klimo in discipli-
no, za učence pa vprašalnike o počutju in ogrodja za pogovore, v nadalje-
vanju pa pričele intenzivirati izkustvene aktivnosti za pedagoške konfe-
rence in razredne ure.
Enostaven, časovno obvladljiv, a hkrati zelo učinkovit in trajno-
sten je lahko pristop sistematičnega vpeljevanja enega od preizkušenih
programov čustvenega in socialnega opismenjevanja (npr. To sem jaz
Nacionalnega inštituta za javno zdravje2). Če se na ravni šole sprejme do-
govor, da vsak razrednik pri svojih razrednih urah izpelje 5 od 10 aktivno-
sti, predstavljenih v priročniku, je v enem letu za razred opravljen pomem-
ben vložek na področju čustvenega in socialnega opismenjevanja. Če se to
ponovi vsako leto (delavnice je možno prilagajati starostnim skupinam in
jih ponavljati), je lahko – hipotetično – vsak učenec v devetih letih dele-
žen desetin ur čustvenega in socialnega opismenjevanja na premišljen, sis-
tematičen in preizkušen način.
Še ena od preprostejših strategij šol je lahko dogovor za
kroskurikularne in medpredmetne povezave na ravni šole. Če vsi učitelji
vseh predmetov vsaj v eno uro v vsakem razredu vsaj enkrat na leto (časov-
no smiselno skoordinirano, tako da so aktivnosti za vsak razred enako-
merno razporejene in po možnosti vsebinsko povezane) vključijo na rav-
ni šole dogovorjeno temo čustvenega in socialnega opismenjevanja (npr.:
čustva, komunikacijske veščine, zaupanje, samopodoba, vrednote) in jo
po svojih močeh (in s pomočjo skupnega usposabljanja) izvedejo, bodo
učenci dobili tako znanje kot veščine in izkušnje iz te teme pri več pred-
metih tekom celega šolskega leta. Seveda bodo nekaterim učiteljem in ne-
katerim predmetnim področjem te teme in z njimi povezane veščine bliž-
je, nekaterim pa bolj oddaljene, a v vsakem predmetu je načeloma možno
najti izvedbeno obliko (npr. sodelovalno učenje, problemsko nalogo, delo
2 Priročnik ravnokar izhaja v posodobljeni obliki in ga bodo predvidoma prejele vse os-
novne šole.
161
