Page 159 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 159
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
počutju. Velik delež je tudi na strani učencev. Ker pa ti prihajajo v šolo s
tem, kar so osvojili in kar utrjujejo v domačem okolju, sta za sporočila o
tem, kaj so kakovostni odnosi in kakšne priložnosti za njihovo krepitev
učenci dobijo, spet ključna vloga učitelja in vpliv celotne šolske strategi-
je. Priložnosti za sodelovanje ter za čustveno in socialno učenje ali opi-
smenjevanje v šoli lahko okrepijo socialne veščine ter ustrezno izražanje
in uravnavanje čustev pri učencih ali pa celo nadomestijo primanjkljaj iz
primarnega socialnega okolja. Učiteljeva vloga in vloga celotnega učitelj-
skega zbora, podprta z ustreznim ravnateljevim vodenjem, sta nenadome-
stljivi. Čustveno in socialno opismenjevanje se namreč veliko bolje odvi-
ja pod nadzorovanimi pogoji, v premišljenih razrednih in šolskih praksah
ter strategijah, kot če je stihijsko ali, še slabše, če se njegove pomembnosti
na šoli sploh ne prepozna.
Zato bomo osvetlili, na kakšne načine lahko ob različnih priložno-
stih, formalnih in neformalnih, strateško in spontano, na sistematičen na-
čin v šolah krepimo dobre odnose, spodbudno in vključujoče učno oko-
lje ter hkrati spodbujamo čustveno in socialno učenje, s tem pa odločilno
prispevamo k zmanjšanju možnosti za pojav nasilnega vedenja. Največji
vpliv na razredno klimo in na dobro vključenost vseh učencev ima razre-
dnik, vendar z vsem spodaj opisanim lahko prispeva katerikoli učitelj,
sproti, nenačrtno ali premišljeno, poglobljeno in sistematično.
Pokazali smo že, kako pomembno je za dobro klimo in počutje ter
občutek vključenosti, če učitelj pokaže učencem, da mu je mar zanje, če je
spodbuden in jim sporoča, da so (mu) pomembni. Tako rekoč »spotoma«
deluje tako s svojo celotno naravnanostjo in odnosom (prej opisano odno-
sno kompetenco), kot s sporočili in ravnanji, ki dajejo vedeti, kakšno ve-
denje in kakšni odnosi so zaželeni, kaj se spodbuja, katere vrednote so po-
membne in katera prepričanja zaželena, kaj pa je nezaželeno.
Izjemnega pomena so tudi pristni osebni pogovori, pogovori v manj-
ših skupinah in neformalni, spontani stiki z učenci ob različnih priložno-
stih in iskreno zanimanje zanje. Že mimobežni sprehod po hodniku ima
lahko velike učinke. Priložnosti za »spontano« druženje in povezovanje
pa predstavljajo tudi ekskurzije, obiski institucij ali dogodkov, tabori, sku-
pne akcije, priprava projektov in raziskovalnih nalog, predstav in dogod-
kov. Spontani in načrtno, delavniško organizirani pogovori o temah, ki
imajo za učence pomen in se nanašajo na njihove želje, interese in potre-
be, na njihove skrbi in strahove, so lahko ključni za povezanost učitelja z
učenci in učencev med seboj, posledično pa za dobro, vključujočo klimo
(Rutar Ilc, 2017; Rutar Ilc, Rogič Ožek, Gramc, 2017).
Razrednik lahko sistematično deluje z razredom pri svojih urah po-
uka in na razrednih urah ter ob drugih manj formalnih priložnostih. Pri
157
počutju. Velik delež je tudi na strani učencev. Ker pa ti prihajajo v šolo s
tem, kar so osvojili in kar utrjujejo v domačem okolju, sta za sporočila o
tem, kaj so kakovostni odnosi in kakšne priložnosti za njihovo krepitev
učenci dobijo, spet ključna vloga učitelja in vpliv celotne šolske strategi-
je. Priložnosti za sodelovanje ter za čustveno in socialno učenje ali opi-
smenjevanje v šoli lahko okrepijo socialne veščine ter ustrezno izražanje
in uravnavanje čustev pri učencih ali pa celo nadomestijo primanjkljaj iz
primarnega socialnega okolja. Učiteljeva vloga in vloga celotnega učitelj-
skega zbora, podprta z ustreznim ravnateljevim vodenjem, sta nenadome-
stljivi. Čustveno in socialno opismenjevanje se namreč veliko bolje odvi-
ja pod nadzorovanimi pogoji, v premišljenih razrednih in šolskih praksah
ter strategijah, kot če je stihijsko ali, še slabše, če se njegove pomembnosti
na šoli sploh ne prepozna.
Zato bomo osvetlili, na kakšne načine lahko ob različnih priložno-
stih, formalnih in neformalnih, strateško in spontano, na sistematičen na-
čin v šolah krepimo dobre odnose, spodbudno in vključujoče učno oko-
lje ter hkrati spodbujamo čustveno in socialno učenje, s tem pa odločilno
prispevamo k zmanjšanju možnosti za pojav nasilnega vedenja. Največji
vpliv na razredno klimo in na dobro vključenost vseh učencev ima razre-
dnik, vendar z vsem spodaj opisanim lahko prispeva katerikoli učitelj,
sproti, nenačrtno ali premišljeno, poglobljeno in sistematično.
Pokazali smo že, kako pomembno je za dobro klimo in počutje ter
občutek vključenosti, če učitelj pokaže učencem, da mu je mar zanje, če je
spodbuden in jim sporoča, da so (mu) pomembni. Tako rekoč »spotoma«
deluje tako s svojo celotno naravnanostjo in odnosom (prej opisano odno-
sno kompetenco), kot s sporočili in ravnanji, ki dajejo vedeti, kakšno ve-
denje in kakšni odnosi so zaželeni, kaj se spodbuja, katere vrednote so po-
membne in katera prepričanja zaželena, kaj pa je nezaželeno.
Izjemnega pomena so tudi pristni osebni pogovori, pogovori v manj-
ših skupinah in neformalni, spontani stiki z učenci ob različnih priložno-
stih in iskreno zanimanje zanje. Že mimobežni sprehod po hodniku ima
lahko velike učinke. Priložnosti za »spontano« druženje in povezovanje
pa predstavljajo tudi ekskurzije, obiski institucij ali dogodkov, tabori, sku-
pne akcije, priprava projektov in raziskovalnih nalog, predstav in dogod-
kov. Spontani in načrtno, delavniško organizirani pogovori o temah, ki
imajo za učence pomen in se nanašajo na njihove želje, interese in potre-
be, na njihove skrbi in strahove, so lahko ključni za povezanost učitelja z
učenci in učencev med seboj, posledično pa za dobro, vključujočo klimo
(Rutar Ilc, 2017; Rutar Ilc, Rogič Ožek, Gramc, 2017).
Razrednik lahko sistematično deluje z razredom pri svojih urah po-
uka in na razrednih urah ter ob drugih manj formalnih priložnostih. Pri
157
