Page 165 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 165
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
– razumevanje delovanja čustev in osvajanje osnov čustvene in socialne
pismenosti (upoštevaje modele čustvene pismenosti, kot so CASEL,
PERMA ipd.),
– osvajanje temeljnih tehnik za čustveno in socialno opismenjevanje
(t. i. »mala šola čustvene pismenosti« – kratke izkustvene vaje za sa-
mozavedanje, uravnavanje čustev, zavedanje drugih, spoznavanje in
povezovanje …),
– osvajanje zahtevnejših delavničnih formatov za čustveno in socialno
opismenjevanje (npr. delavnice za uporabo nedokončanih stavkov in
zgodb, dramatizacijo, igro vlog ipd., vse pospremljeno z refleksijami
in pogovori).
Program je zasnovan pretežno izkustveno, z veliko vmesnimi vaja-
mi (na sebi, s kolegi in z učenci) in refleksijami, vsako novo srečanje pa se
prične s predstavitvijo primerov in reševanjem dilem. Prvo leto progra-
ma se zaključi s pripravo osnutkov načrtov za celostni pristop k zagota-
vljanju spodbudnega in varnega okolja na ravni šole. Nadaljnja srečanja
pa bodo, kot že omenjeno, podporne narave in bodo namenjena izmenja-
vi izkušenj, reševanju dilem in interviziji. S programom smo pričeli v šta-
jerski regiji, kjer sodeluje 25 vzgojno-izobraževalnih zavodov (prevladuje-
jo OŠ, nekaj vrtcev in posamezniki iz srednjih šol). Predvidevamo širjenje
tudi v druge regije.
Obravnava neželenega in nasilnega vedenja3
ter Navodila za ravnanje v primeru nasilja
Kljub vsem opisanim strategijam in pristopom pa pri nekaterih učencih v
šolah še vedno lahko pričakujemo pojav neželenega vedenja, tudi nasilne-
ga. Pri neželenem vedenju razlikujemo med občasnim, še obvladljivim in
ponavljajočim se, težje dostopnim neželenim vedenjem. Za ustrezno od-
zivanje je treba:
1) presoditi resnost in zahtevnost pojava ter temu prilagoditi ukrepe;
2) razumeti neželeno vedenje (kar ne pomeni odobravanja vedenja):
– razloge zanj (npr. utrujenost, dolgčas, pomanjkanje interesa, slabe
učne navade, motnje pozornosti, čustvene stiske ...),
– sprožilne situacije in okoliščine, v katerih se pojavlja,
3 V ta razdelek so vključena priporočila, ki smo jih v okviru prej omenjenega programa
pripravili na ZRSŠ za učitelje za ravnanje v praksi in so tukaj povzeta po internem sem-
inarskem gradivu Rutar Ilc idr., Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? Odgovori na
vprašanja in dileme iz prakse, objavljenem tudi na spletni strani MIZŠ in v reviji Vzgoja in izo-
braževanje 5 (2018): 57–64.
163
– razumevanje delovanja čustev in osvajanje osnov čustvene in socialne
pismenosti (upoštevaje modele čustvene pismenosti, kot so CASEL,
PERMA ipd.),
– osvajanje temeljnih tehnik za čustveno in socialno opismenjevanje
(t. i. »mala šola čustvene pismenosti« – kratke izkustvene vaje za sa-
mozavedanje, uravnavanje čustev, zavedanje drugih, spoznavanje in
povezovanje …),
– osvajanje zahtevnejših delavničnih formatov za čustveno in socialno
opismenjevanje (npr. delavnice za uporabo nedokončanih stavkov in
zgodb, dramatizacijo, igro vlog ipd., vse pospremljeno z refleksijami
in pogovori).
Program je zasnovan pretežno izkustveno, z veliko vmesnimi vaja-
mi (na sebi, s kolegi in z učenci) in refleksijami, vsako novo srečanje pa se
prične s predstavitvijo primerov in reševanjem dilem. Prvo leto progra-
ma se zaključi s pripravo osnutkov načrtov za celostni pristop k zagota-
vljanju spodbudnega in varnega okolja na ravni šole. Nadaljnja srečanja
pa bodo, kot že omenjeno, podporne narave in bodo namenjena izmenja-
vi izkušenj, reševanju dilem in interviziji. S programom smo pričeli v šta-
jerski regiji, kjer sodeluje 25 vzgojno-izobraževalnih zavodov (prevladuje-
jo OŠ, nekaj vrtcev in posamezniki iz srednjih šol). Predvidevamo širjenje
tudi v druge regije.
Obravnava neželenega in nasilnega vedenja3
ter Navodila za ravnanje v primeru nasilja
Kljub vsem opisanim strategijam in pristopom pa pri nekaterih učencih v
šolah še vedno lahko pričakujemo pojav neželenega vedenja, tudi nasilne-
ga. Pri neželenem vedenju razlikujemo med občasnim, še obvladljivim in
ponavljajočim se, težje dostopnim neželenim vedenjem. Za ustrezno od-
zivanje je treba:
1) presoditi resnost in zahtevnost pojava ter temu prilagoditi ukrepe;
2) razumeti neželeno vedenje (kar ne pomeni odobravanja vedenja):
– razloge zanj (npr. utrujenost, dolgčas, pomanjkanje interesa, slabe
učne navade, motnje pozornosti, čustvene stiske ...),
– sprožilne situacije in okoliščine, v katerih se pojavlja,
3 V ta razdelek so vključena priporočila, ki smo jih v okviru prej omenjenega programa
pripravili na ZRSŠ za učitelje za ravnanje v praksi in so tukaj povzeta po internem sem-
inarskem gradivu Rutar Ilc idr., Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? Odgovori na
vprašanja in dileme iz prakse, objavljenem tudi na spletni strani MIZŠ in v reviji Vzgoja in izo-
braževanje 5 (2018): 57–64.
163
