Page 160 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 160
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
pouku predstavljajo najpomembnejše priložnosti različne oblike vrstni-
škega sodelovanja (npr. skozi formativno spremljanje, pri katerem je vr-
stniško sodelovanje eden ključnih elementov), s katerim se pri učencih
krepi socialne veščine, empatijo in povezanost, pa tudi sodelovalno re-
ševanje problemov, pogajanje in sprejemanje kompromisov, uravnavanje
čustev in impulzivnosti, zdravo zavzemanje zase in skupno sprejemanje
odločitev.
K dobri razredni klimi prispeva tudi vključevanje učencev v dogo-
varjanje o vseh zanje pomembnih zadevah, pa naj gre za odnosno ali učno
področje. Tako npr. skupno oblikovanje ali obravnavanje postopkov, pra-
vil in posledic za njihovo kršenje praviloma prispeva k večji zavzetosti
učencev za njihovo upoštevanje in k njihovi večji odgovornosti prav za-
radi občutka »lastništva«, ki ga razvijejo s svojim sodelovanjem v pro-
cesu dogovarjanja. S spretnim obravnavanjem konfliktov ali s spodbuja-
njem vrstniške mediacije pa razrednik ne prispeva le k blaženju napetosti,
ampak tudi k temu, da učenci sami postopoma usvajajo strategije za reše-
vanje konfliktov. Učence npr. spodbudi k temu, da si v miru prisluhnejo,
dojamejo konflikt kot srečanje interesov, a hkrati kot priložnost za pozi-
tivno spremembo, razumejo vlogo čustev v konfliktih in poiščejo take na-
čine reševanja konfliktov, kjer imata obe strani možnost, da sta slišani ter
upoštevani.
Razrednik lahko na razvijanje prosocialnosti oz. socialne in čustve-
ne pismenosti ter na kakovostne vrstniške odnose v svojem razredu na sis-
tematičen način vpliva tudi z izvajanjem delavnic (npr. t. i. socialnih oz.
interakcijskih iger), ki prispevajo h krepitvi komunikacijskih veščin in ču-
stvene pismenosti (po katerem od pri nas uveljavljenih in preizkušenih
programov, kot so: To sem jaz, Izštekani, Zdrava šola in pilotnega Roka v
roki); take delavnice prispevajo tako k individualnemu čustvenemu in so-
cialnemu opismenjevanju kot tudi k večji povezanosti razreda in sodelo-
valni kulturi. Dobro počutje vseh je tesno povezano s tem, kako povezan
je razred, kako se odvijajo pogovori, koliko in kako so si učenci zmožni pri-
sluhniti, kako rešujejo konflikte, zaradi česar predstavlja enega ključnih
varovalnih dejavnikov pred neželenim vedenjem in nasiljem. Pomembni
učinki teh aktivnosti in programov so tako na ravni posameznikov (kre-
pitev čustvene in socialne pismenosti) kot na ravni skupine (večja poveza-
nost in sodelovalnost oz. prosocialna naravnanost ter boljša klima). (Več
o raziskovalnih podatkih prim. v Kozina et al., 2018; Vidmar et al., 2018;
Tacol et al., 2019, več o samih konkretnih dejavnostih pa v Tacol et al.,
2019; Carrell, 2002; Dogša, 1995; Virk-Rode, 1998.)
Aktivnosti, ki jih med drugim lahko izvajamo na razrednih urah
ali ob drugih priložnostih, so npr.: pogovori o odnosih, vrednotah in
158
pouku predstavljajo najpomembnejše priložnosti različne oblike vrstni-
škega sodelovanja (npr. skozi formativno spremljanje, pri katerem je vr-
stniško sodelovanje eden ključnih elementov), s katerim se pri učencih
krepi socialne veščine, empatijo in povezanost, pa tudi sodelovalno re-
ševanje problemov, pogajanje in sprejemanje kompromisov, uravnavanje
čustev in impulzivnosti, zdravo zavzemanje zase in skupno sprejemanje
odločitev.
K dobri razredni klimi prispeva tudi vključevanje učencev v dogo-
varjanje o vseh zanje pomembnih zadevah, pa naj gre za odnosno ali učno
področje. Tako npr. skupno oblikovanje ali obravnavanje postopkov, pra-
vil in posledic za njihovo kršenje praviloma prispeva k večji zavzetosti
učencev za njihovo upoštevanje in k njihovi večji odgovornosti prav za-
radi občutka »lastništva«, ki ga razvijejo s svojim sodelovanjem v pro-
cesu dogovarjanja. S spretnim obravnavanjem konfliktov ali s spodbuja-
njem vrstniške mediacije pa razrednik ne prispeva le k blaženju napetosti,
ampak tudi k temu, da učenci sami postopoma usvajajo strategije za reše-
vanje konfliktov. Učence npr. spodbudi k temu, da si v miru prisluhnejo,
dojamejo konflikt kot srečanje interesov, a hkrati kot priložnost za pozi-
tivno spremembo, razumejo vlogo čustev v konfliktih in poiščejo take na-
čine reševanja konfliktov, kjer imata obe strani možnost, da sta slišani ter
upoštevani.
Razrednik lahko na razvijanje prosocialnosti oz. socialne in čustve-
ne pismenosti ter na kakovostne vrstniške odnose v svojem razredu na sis-
tematičen način vpliva tudi z izvajanjem delavnic (npr. t. i. socialnih oz.
interakcijskih iger), ki prispevajo h krepitvi komunikacijskih veščin in ču-
stvene pismenosti (po katerem od pri nas uveljavljenih in preizkušenih
programov, kot so: To sem jaz, Izštekani, Zdrava šola in pilotnega Roka v
roki); take delavnice prispevajo tako k individualnemu čustvenemu in so-
cialnemu opismenjevanju kot tudi k večji povezanosti razreda in sodelo-
valni kulturi. Dobro počutje vseh je tesno povezano s tem, kako povezan
je razred, kako se odvijajo pogovori, koliko in kako so si učenci zmožni pri-
sluhniti, kako rešujejo konflikte, zaradi česar predstavlja enega ključnih
varovalnih dejavnikov pred neželenim vedenjem in nasiljem. Pomembni
učinki teh aktivnosti in programov so tako na ravni posameznikov (kre-
pitev čustvene in socialne pismenosti) kot na ravni skupine (večja poveza-
nost in sodelovalnost oz. prosocialna naravnanost ter boljša klima). (Več
o raziskovalnih podatkih prim. v Kozina et al., 2018; Vidmar et al., 2018;
Tacol et al., 2019, več o samih konkretnih dejavnostih pa v Tacol et al.,
2019; Carrell, 2002; Dogša, 1995; Virk-Rode, 1998.)
Aktivnosti, ki jih med drugim lahko izvajamo na razrednih urah
ali ob drugih priložnostih, so npr.: pogovori o odnosih, vrednotah in
158
