Page 161 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 161
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
pogledih, delavnice za komunikacijske veščine in socialne kompetence,
učenje asertivnosti, reševanja konfliktov, uravnavanja čustev, krepitev ob-
čutka lastne vrednosti in zaupanja v lastne zmožnosti, povečevanje ob-
čutljivosti za nasilje in izboljševanje odziva nanj, družbeno odgovorne in
trajnostne akcije za vzajemno pomoč ter krepitev sočutja in solidarnosti.
Za orientacijo pri doseganju želenih dolgoročnih učinkov na po-
dročju psihosocialnih odnosov lahko služijo naslednji kriteriji za so-
cialno kompetentnost učencev, ki so močno povezani s kriteriji učne
kompetentnosti:
– zmožnost za doseganje ciljev, ki jih pozitivno vrednotijo tako učenci
kot vrstniki in učitelji,
– obvladovanje učnih strategij za dosego teh ciljev,
– vzpostavljanje in ohranjanje socialnih odnosov z drugimi na ustre-
zen način,
– primerno vedenje,
– prizadevanje za razvoj socialne identitete in občutka pripadnosti ter
– udeležba v skupnih dejavnostih (Peklaj in Pečjak, 2015: 15).
Naj za konec tega razdelka na osnovi vsega zapisanega ovržemo dile-
mo, ki se v našem šolskem, pa tudi širšem javnem prostoru pojavlja že ne-
kaj časa in je povezana z zatrjevanjem, da se dobro počutje in zahtevno
delo v šoli izključujeta. V dosedanjem izvajanju smo skušali dokazati, da
je med dobrim počutjem in učno zavzetostjo ter učinkovitostjo pozitiv-
na povezava. Učenci lažje opravljajo zahtevno miselno delo, so bolj zavzeti
in se učinkoviteje učijo tedaj, ko se pri tem počutijo dobro, so sprejeti in
vključeni, to je, ko izkušajo spodbudno klimo. Pri tem z dobrim počutjem
ne mislimo na pasivnost, lenobnost ali podpiranja čutnega ugodja, pač pa
ga razumemo kot učinek osmišljenosti znanja in učnih izkušenj, posledič-
no ustrezne zavzetosti za učenje (npr., ko je to dovolj zanimivo in relevan-
tno ter vodeno tako, da terja njihov intelektualni in sploh celostni osebni
angažma) in občutka sprejetosti ter zaupanja v lastne zmožnosti, kar je re-
zultat kakovostnih medsebojnih odnosov in ustreznega vodenja razreda.
Sistematična strategija na ravni šole in celostni model
Do sedaj smo osvetlili, kako lahko k dobremu počutju in vključujoči kli-
mi, ki deluje preventivno pred različnimi pojavi nasilja, prispeva učitelj
tako s svojim odnosom, načinom poučevanja in vodenjem razreda kot s sis-
tematičnim podpiranjem učencev z različnimi aktivnostmi, ki prispevajo
k medsebojni povezanosti in h krepitvi čustvene ter socialne pismenosti.
Vse to pa se ne dogaja izolirano, četudi je marsikje žal omejeno samo
na posamezne učitelje, ki prepoznavajo vrednost teh praks. Seveda je
159
pogledih, delavnice za komunikacijske veščine in socialne kompetence,
učenje asertivnosti, reševanja konfliktov, uravnavanja čustev, krepitev ob-
čutka lastne vrednosti in zaupanja v lastne zmožnosti, povečevanje ob-
čutljivosti za nasilje in izboljševanje odziva nanj, družbeno odgovorne in
trajnostne akcije za vzajemno pomoč ter krepitev sočutja in solidarnosti.
Za orientacijo pri doseganju želenih dolgoročnih učinkov na po-
dročju psihosocialnih odnosov lahko služijo naslednji kriteriji za so-
cialno kompetentnost učencev, ki so močno povezani s kriteriji učne
kompetentnosti:
– zmožnost za doseganje ciljev, ki jih pozitivno vrednotijo tako učenci
kot vrstniki in učitelji,
– obvladovanje učnih strategij za dosego teh ciljev,
– vzpostavljanje in ohranjanje socialnih odnosov z drugimi na ustre-
zen način,
– primerno vedenje,
– prizadevanje za razvoj socialne identitete in občutka pripadnosti ter
– udeležba v skupnih dejavnostih (Peklaj in Pečjak, 2015: 15).
Naj za konec tega razdelka na osnovi vsega zapisanega ovržemo dile-
mo, ki se v našem šolskem, pa tudi širšem javnem prostoru pojavlja že ne-
kaj časa in je povezana z zatrjevanjem, da se dobro počutje in zahtevno
delo v šoli izključujeta. V dosedanjem izvajanju smo skušali dokazati, da
je med dobrim počutjem in učno zavzetostjo ter učinkovitostjo pozitiv-
na povezava. Učenci lažje opravljajo zahtevno miselno delo, so bolj zavzeti
in se učinkoviteje učijo tedaj, ko se pri tem počutijo dobro, so sprejeti in
vključeni, to je, ko izkušajo spodbudno klimo. Pri tem z dobrim počutjem
ne mislimo na pasivnost, lenobnost ali podpiranja čutnega ugodja, pač pa
ga razumemo kot učinek osmišljenosti znanja in učnih izkušenj, posledič-
no ustrezne zavzetosti za učenje (npr., ko je to dovolj zanimivo in relevan-
tno ter vodeno tako, da terja njihov intelektualni in sploh celostni osebni
angažma) in občutka sprejetosti ter zaupanja v lastne zmožnosti, kar je re-
zultat kakovostnih medsebojnih odnosov in ustreznega vodenja razreda.
Sistematična strategija na ravni šole in celostni model
Do sedaj smo osvetlili, kako lahko k dobremu počutju in vključujoči kli-
mi, ki deluje preventivno pred različnimi pojavi nasilja, prispeva učitelj
tako s svojim odnosom, načinom poučevanja in vodenjem razreda kot s sis-
tematičnim podpiranjem učencev z različnimi aktivnostmi, ki prispevajo
k medsebojni povezanosti in h krepitvi čustvene ter socialne pismenosti.
Vse to pa se ne dogaja izolirano, četudi je marsikje žal omejeno samo
na posamezne učitelje, ki prepoznavajo vrednost teh praks. Seveda je
159
