Page 158 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 158
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
izpostavi spornost dejanja glede na posledice, ki jih lahko storilec sam
prepozna ali predvidi pri žrtvi. /…/ /T/a metoda spodbuja razvoj proso-
cialnosti v smislu usmerjanja pozornosti na dobrobit druge osebe, ki
pri sklicevanju zgolj na racionalne argumente in formalni status kršene
norme praviloma izostane. Poleg tega se danes krepi zavedanje, da je raz-
voj prosocialnih emocij, še posebej sočutja, primarnejši dejavnik človek-
ove moralnosti od etičnega presojanja (Kroflič, 2013: 8; Kroflič, 2010 in
2012).
S preudarnim ravnanjem in vodenjem razreda lahko učitelj vpliva
tudi na dejavnike, ki so na videz neodvisni od njega. Vpliva na to, kako se
obravnava sprotne konflikte. S spodbujanjem k odprti in spoštljivi komu-
nikaciji ter z zgledom, ki ga daje, lahko vpliva tudi na vrstniške odnose, ki
prav tako predstavljajo pomemben dejavnik psihosocialnih odnosov v šoli
(Košir, 2013: 30–69; Peklaj in Pečjak, 2015: 213–247). Prav tako lahko vsak
učitelj zazna stiske učencev in po svoji moči prispeva k njihovemu blaže-
nju, kar pomembno prispeva k dobremu počutju in vključevanju ter s tem
posredno k preprečevanju nasilnega vedenja.
Ključna dejavnika vodenja razreda sta torej na eni strani dober stik
učitelja z razredom ali njegova pristna povezanost z učenci, na drugi pa do-
bra strategija vodenja razreda kot skupine. Če se kljub zanimivemu pouku,
ki učence vabi v aktivno vlogo, in kljub dobremu stiku z večino učencev
pri posameznikih vseeno pojavi neželeno vedenje, učitelju preostane sto-
pnjevanje signalov (navedeno zgoraj, Rutar Ilc, 2017). Učitelj učencu vse
bolj jasno sporoča, kaj pričakuje od njega in kakšno vedenje je zaželeno.
Priporočljivo je, da učitelj ne reagira pri vsaki najmanjši kršitvi dogovorov
ali pravil na vso moč, ampak stopnjuje moč svojih sporočil. Na ta način
povečuje manevrski prostor za izboljševanje vedenja, z drugimi besedami,
za samouravnavanje. Seveda pa za nekatere učence in situacije ne zadošča-
jo niti stopnjevanje signalov niti druga vzgojna sporočila, zato uporabimo
zahtevnejše tehnike za podpiranje učencev pri uravnavanju čustev in spre-
minjanju vedenjskih vzorcev, kot je tehnika 4R ter ABC povezanosti ve-
denja in čustvovanja (Rutar Ilc, 2017; Rutar Ilc, Rogič, Ožek, 2017).
Razredne in šolske strategije, ki prispevajo k dobrim
odnosom, klimi in vključenosti
Pokazali smo, kako pomembno vlogo ima učitelj za psihosocialne odno-
se in vključenost učencev, posredno pa tudi za njihovo počutje in celo do-
sežke. Pri tem deluje v prvi vrsti s svojim odnosom (odnosno kompeten-
co), a tudi z vodenjem razreda in s poučevalnim pristopom. Seveda pa so
odnosi vzajemni in učitelj ni edini, ki jih gradi in tako prispeva h klimi in
156
izpostavi spornost dejanja glede na posledice, ki jih lahko storilec sam
prepozna ali predvidi pri žrtvi. /…/ /T/a metoda spodbuja razvoj proso-
cialnosti v smislu usmerjanja pozornosti na dobrobit druge osebe, ki
pri sklicevanju zgolj na racionalne argumente in formalni status kršene
norme praviloma izostane. Poleg tega se danes krepi zavedanje, da je raz-
voj prosocialnih emocij, še posebej sočutja, primarnejši dejavnik človek-
ove moralnosti od etičnega presojanja (Kroflič, 2013: 8; Kroflič, 2010 in
2012).
S preudarnim ravnanjem in vodenjem razreda lahko učitelj vpliva
tudi na dejavnike, ki so na videz neodvisni od njega. Vpliva na to, kako se
obravnava sprotne konflikte. S spodbujanjem k odprti in spoštljivi komu-
nikaciji ter z zgledom, ki ga daje, lahko vpliva tudi na vrstniške odnose, ki
prav tako predstavljajo pomemben dejavnik psihosocialnih odnosov v šoli
(Košir, 2013: 30–69; Peklaj in Pečjak, 2015: 213–247). Prav tako lahko vsak
učitelj zazna stiske učencev in po svoji moči prispeva k njihovemu blaže-
nju, kar pomembno prispeva k dobremu počutju in vključevanju ter s tem
posredno k preprečevanju nasilnega vedenja.
Ključna dejavnika vodenja razreda sta torej na eni strani dober stik
učitelja z razredom ali njegova pristna povezanost z učenci, na drugi pa do-
bra strategija vodenja razreda kot skupine. Če se kljub zanimivemu pouku,
ki učence vabi v aktivno vlogo, in kljub dobremu stiku z večino učencev
pri posameznikih vseeno pojavi neželeno vedenje, učitelju preostane sto-
pnjevanje signalov (navedeno zgoraj, Rutar Ilc, 2017). Učitelj učencu vse
bolj jasno sporoča, kaj pričakuje od njega in kakšno vedenje je zaželeno.
Priporočljivo je, da učitelj ne reagira pri vsaki najmanjši kršitvi dogovorov
ali pravil na vso moč, ampak stopnjuje moč svojih sporočil. Na ta način
povečuje manevrski prostor za izboljševanje vedenja, z drugimi besedami,
za samouravnavanje. Seveda pa za nekatere učence in situacije ne zadošča-
jo niti stopnjevanje signalov niti druga vzgojna sporočila, zato uporabimo
zahtevnejše tehnike za podpiranje učencev pri uravnavanju čustev in spre-
minjanju vedenjskih vzorcev, kot je tehnika 4R ter ABC povezanosti ve-
denja in čustvovanja (Rutar Ilc, 2017; Rutar Ilc, Rogič, Ožek, 2017).
Razredne in šolske strategije, ki prispevajo k dobrim
odnosom, klimi in vključenosti
Pokazali smo, kako pomembno vlogo ima učitelj za psihosocialne odno-
se in vključenost učencev, posredno pa tudi za njihovo počutje in celo do-
sežke. Pri tem deluje v prvi vrsti s svojim odnosom (odnosno kompeten-
co), a tudi z vodenjem razreda in s poučevalnim pristopom. Seveda pa so
odnosi vzajemni in učitelj ni edini, ki jih gradi in tako prispeva h klimi in
156
