Page 156 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 156
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
formativnega spremljanja so popisane v več različnih publikacijah in član-
kih, temi sta posvečeni tudi dve tematski številki revije Vzgoja in izo-
braževanje, organiziranih pa je bilo že več nacionalnih in mednarodnih
posvetov. Izkazalo se je, da pristop formativnega spremljanja pod določe-
nimi pogoji zaradi polnega vključevanja učencev v vse faze učnega proce-
sa ključno prispeva k njihovi večji zavzetosti, refleksiji, avtoregulaciji, sa-
mostojnosti in tudi učni uspešnosti, hkrati pa skozi okrepljene vrstniške
povezave tudi k boljši klimi, sodelovalnosti in zmanjševanju pojava neže-
lenega vedenja (Holcar in Kregar, 2018). Formativno spremljanje tako de-
luje preventivno tudi na rizične učence, saj se možnosti za njihovo vklju-
čenost, osmišljenost pouka in doseganje potrditev in uspešnosti povečajo.
Vodenje razreda kot pomemben zaščitni dejavnik
V nadaljevanju se bomo posvetili vodenju razreda kot nadgradnji že opi-
sane odnosne kompetence in kot enemu ključnih dejavnikov preprečeva-
nja ter učinkovitega obravnavanja neželenega vedenja, preden se spremeni
v agresivno ali, v skrajnem primeru, nasilno (torej agresivno, ki je obrnje-
no na drugega).
Vodenje razreda različni avtorji vidijo kot enega ključnih dejavnikov,
ki vpliva na psihosocialne odnose v razredu, na počutje učencev in na ra-
zredno klimo. Povezano je z odnosno kompetenco (z učiteljevim načinom
komunikacije in vzpostavljanjem odnosov nasploh) in z didaktično (kako
organizira pouk, vrsto aktivnosti, prehode med njimi, kakšne oblike in
načina dela uporabi), hkrati pa se nanaša tudi na strategije dela z razredom
kot skupino. Peklaj in Pečjak (2015: 109) opozarjata, da
eksperti na področju vodenja razreda poudarjajo, da se je razumevan-
je vodenja razreda v zadnjem času spremenilo, in sicer iz poudarkov
na zagotavljanju discipline, ustvarjanju pravil in kontrole v oddelku v
smer zagotavljanja dobrih odnosov v razredu in omogočanja učenja
samouravnavanja.
Podobno razvija koncept preventivne discipline in z njim povezane-
ga vodenja razreda Pšunder (2006 in 2011), vodenju razreda kot pomemb-
nemu zaščitnemu dejavniku za vrsto učinkov v razredu pa se posveča tudi
Košir (2013).
Na teh premisah je zato zasnovan tudi tretji zvezek priročnika
Vključujoča šola s pomenljivim naslovom: Vodenje razreda za dobro klimo
in vključenost (Rutar Ilc, 2017). V njem je predstavljen opomnik Kako skr-
bim za dobro disciplino, ki je dopolnilo prej opisanega opomnika za dob
ro klimo in izhaja iz dela o profesionalnem razvoju učiteljev »Coaching
154
formativnega spremljanja so popisane v več različnih publikacijah in član-
kih, temi sta posvečeni tudi dve tematski številki revije Vzgoja in izo-
braževanje, organiziranih pa je bilo že več nacionalnih in mednarodnih
posvetov. Izkazalo se je, da pristop formativnega spremljanja pod določe-
nimi pogoji zaradi polnega vključevanja učencev v vse faze učnega proce-
sa ključno prispeva k njihovi večji zavzetosti, refleksiji, avtoregulaciji, sa-
mostojnosti in tudi učni uspešnosti, hkrati pa skozi okrepljene vrstniške
povezave tudi k boljši klimi, sodelovalnosti in zmanjševanju pojava neže-
lenega vedenja (Holcar in Kregar, 2018). Formativno spremljanje tako de-
luje preventivno tudi na rizične učence, saj se možnosti za njihovo vklju-
čenost, osmišljenost pouka in doseganje potrditev in uspešnosti povečajo.
Vodenje razreda kot pomemben zaščitni dejavnik
V nadaljevanju se bomo posvetili vodenju razreda kot nadgradnji že opi-
sane odnosne kompetence in kot enemu ključnih dejavnikov preprečeva-
nja ter učinkovitega obravnavanja neželenega vedenja, preden se spremeni
v agresivno ali, v skrajnem primeru, nasilno (torej agresivno, ki je obrnje-
no na drugega).
Vodenje razreda različni avtorji vidijo kot enega ključnih dejavnikov,
ki vpliva na psihosocialne odnose v razredu, na počutje učencev in na ra-
zredno klimo. Povezano je z odnosno kompetenco (z učiteljevim načinom
komunikacije in vzpostavljanjem odnosov nasploh) in z didaktično (kako
organizira pouk, vrsto aktivnosti, prehode med njimi, kakšne oblike in
načina dela uporabi), hkrati pa se nanaša tudi na strategije dela z razredom
kot skupino. Peklaj in Pečjak (2015: 109) opozarjata, da
eksperti na področju vodenja razreda poudarjajo, da se je razumevan-
je vodenja razreda v zadnjem času spremenilo, in sicer iz poudarkov
na zagotavljanju discipline, ustvarjanju pravil in kontrole v oddelku v
smer zagotavljanja dobrih odnosov v razredu in omogočanja učenja
samouravnavanja.
Podobno razvija koncept preventivne discipline in z njim povezane-
ga vodenja razreda Pšunder (2006 in 2011), vodenju razreda kot pomemb-
nemu zaščitnemu dejavniku za vrsto učinkov v razredu pa se posveča tudi
Košir (2013).
Na teh premisah je zato zasnovan tudi tretji zvezek priročnika
Vključujoča šola s pomenljivim naslovom: Vodenje razreda za dobro klimo
in vključenost (Rutar Ilc, 2017). V njem je predstavljen opomnik Kako skr-
bim za dobro disciplino, ki je dopolnilo prej opisanega opomnika za dob
ro klimo in izhaja iz dela o profesionalnem razvoju učiteljev »Coaching
154
