Page 157 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 157
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
classroom instruction« Marzana in Simmsove (2013) in iz priporočil slo-
venskih avtoric (Pšunder, Košir in drugi).
Opomnik in priročnik (Rutar Ilc, 2017: 22, 23) zajemata naslednja
področja vodenja razreda, ki je opredeljeno z opisi konkretnih vedenj:
– Vstopanje v razred in pridobivanje pozornosti;
– Spremljanje in vodenje razreda s stopnjevanjem signalov (besedni
signali, uporaba premora, razjasnjevanje, sklicevanje na dogovo-
re in odgovornost, napoved posledic, izvajanje dogovorov, timska
obravnava);
– Zanimiv in osmišljen pouk;
– Informiranje in izvajanje rutin(e);
– Oblikovanje pravil;
– Odobravanje spoštovanja pravil;
– Vključevanje izključenih.
Za vključujoče vodenje razreda je ključen dober stik učitelja z učenci
in z razredom. Ta je posledica tega, kako dostopen in spodbuden je učitelj,
kako komunicira z učenci in jih podpira, kako spoštljiv, korekten in pravi-
čen je do učencev, kakšna pričakovanja izraža in kako kaže zanimanje za-
nje, ob tem, da hkrati postavlja jasne meje, ki so osmišljene in pojasnjene.
Dober stik je učinek vzajemnega zaupanja ter soudeležbe učencev in je naj-
boljša zaščita pred nedisciplino ali različnimi oblikami neželenega vede-
nja. Celo z učenci, ki izkazujejo najbolj problematične oblike vedenja, je za
doseganje učinkov umirjanja in nadomestnega sprejemljivega vedenja naj-
boljši dober stik. Praviloma te učence umiri in ima nanje pozitiven vpliv
tista odrasla oseba, ki zna z njim vzpostaviti stik. Tudi kakršnekoli inter-
vence so smiselne le v dobrem stiku.
V literaturi so evidentirani različni stili vodenja, kot so avtoritarni,
demokratični in anarhični, direktivni ali pa indirektivni, podporni, in-
štruktorski ter delegatski (Peklaj in Pečjak, 2015: 112–118). Stili vodenja so
do neke mere povezani tudi z vzgojnimi stili in prepričanji. V zadnjih letih
se v teoriji vzgoje zagovarja preseganje opozicij med avtoritarnim vzgoj-
nim stilom na eni strani ter permisivnim na drugi s t. i. demokratičnim
vzgojnim stilom ali konceptom samoomejitvene avtoritete, ki si prizadeva
za vzgojo avtonomne, odgovorne, refleksivne, avtoregulativne, empatič-
ne, solidarne osebe. Kot osrednji mehanizem takšnega vzgojnega pristopa
Kroflič predlaga demokratično dogovarjanje in sprejemanje odločitev na
podlagi etične argumentacije, nadgrajene z empatijo in sočutjem:
/N/amesto formalnopravne utemeljitve pravila, podkrepljene z ar-
gumentacijo ene od etičnih teorij, posežemo po induktivni logiki, ki
155
classroom instruction« Marzana in Simmsove (2013) in iz priporočil slo-
venskih avtoric (Pšunder, Košir in drugi).
Opomnik in priročnik (Rutar Ilc, 2017: 22, 23) zajemata naslednja
področja vodenja razreda, ki je opredeljeno z opisi konkretnih vedenj:
– Vstopanje v razred in pridobivanje pozornosti;
– Spremljanje in vodenje razreda s stopnjevanjem signalov (besedni
signali, uporaba premora, razjasnjevanje, sklicevanje na dogovo-
re in odgovornost, napoved posledic, izvajanje dogovorov, timska
obravnava);
– Zanimiv in osmišljen pouk;
– Informiranje in izvajanje rutin(e);
– Oblikovanje pravil;
– Odobravanje spoštovanja pravil;
– Vključevanje izključenih.
Za vključujoče vodenje razreda je ključen dober stik učitelja z učenci
in z razredom. Ta je posledica tega, kako dostopen in spodbuden je učitelj,
kako komunicira z učenci in jih podpira, kako spoštljiv, korekten in pravi-
čen je do učencev, kakšna pričakovanja izraža in kako kaže zanimanje za-
nje, ob tem, da hkrati postavlja jasne meje, ki so osmišljene in pojasnjene.
Dober stik je učinek vzajemnega zaupanja ter soudeležbe učencev in je naj-
boljša zaščita pred nedisciplino ali različnimi oblikami neželenega vede-
nja. Celo z učenci, ki izkazujejo najbolj problematične oblike vedenja, je za
doseganje učinkov umirjanja in nadomestnega sprejemljivega vedenja naj-
boljši dober stik. Praviloma te učence umiri in ima nanje pozitiven vpliv
tista odrasla oseba, ki zna z njim vzpostaviti stik. Tudi kakršnekoli inter-
vence so smiselne le v dobrem stiku.
V literaturi so evidentirani različni stili vodenja, kot so avtoritarni,
demokratični in anarhični, direktivni ali pa indirektivni, podporni, in-
štruktorski ter delegatski (Peklaj in Pečjak, 2015: 112–118). Stili vodenja so
do neke mere povezani tudi z vzgojnimi stili in prepričanji. V zadnjih letih
se v teoriji vzgoje zagovarja preseganje opozicij med avtoritarnim vzgoj-
nim stilom na eni strani ter permisivnim na drugi s t. i. demokratičnim
vzgojnim stilom ali konceptom samoomejitvene avtoritete, ki si prizadeva
za vzgojo avtonomne, odgovorne, refleksivne, avtoregulativne, empatič-
ne, solidarne osebe. Kot osrednji mehanizem takšnega vzgojnega pristopa
Kroflič predlaga demokratično dogovarjanje in sprejemanje odločitev na
podlagi etične argumentacije, nadgrajene z empatijo in sočutjem:
/N/amesto formalnopravne utemeljitve pravila, podkrepljene z ar-
gumentacijo ene od etičnih teorij, posežemo po induktivni logiki, ki
155
