Page 12 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 12
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
spregledani skupini opazovalcev in njihovi vlogi pri MVN ter izpostavlja-
mo vlogo šolske kulture pri spoprijemanju z MVN na šolah.
Nekatere dileme, povezane z medvrstniškim nasiljem
v šolah
Kdaj gre za medvrstniško nasilje in kdaj ne?
Kdaj govorimo o MVN v šoli? Med prvimi in najpogosteje navedenimi
opredelitvami MVN je Olweusova definicija (1993), ki pravi, da o tem na-
silju lahko govorimo, kadar je nek učenec v daljšem časovnem obdobju
večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oz. negativnim dejanjem, ki jih
je povzročil njegov vrstnik oz. skupina vrstnikov. Drugi avtorji (Smith,
Ananiadou in Cowie, 2003; Sullivan, 2011) dodajajo tej definiciji še neka-
tere elemente: agresivno in/ali manipulativno in/ali izključevalno vedenje
ene ali več oseb proti eni ali več (drugim) osebam je zavestno, namerno in
ponavljajoče se ter vključuje neravnovesje moči med nasilnežem in žrtvijo
(to neravnovesje je lahko fizično, psihično ali socialno).
Ta konceptualna opredelitev je pomembna za to, da lahko strokov-
ni delavci šole (učitelji, svetovalni delavci), pa tudi učenci in starši vedo,
kdaj govorimo o MVN in kdaj ne. Vsako neželeno vedenje namreč še ni
MVN. Primer neželenih/nesprejemljivih vedenj v šoli so npr. grobe igre
med učenci, ki vključujejo borbo (različne fantovske igre) ali draženje dru-
gih učencev z različnimi imeni. Vendar v primeru, da gre za enako kompe-
tentne učence (v smislu, da med njimi ni neravnovesja moči), da to vedenje
ni ponavljajoče in da ne želijo namerno povzročiti škode drugemu, tega ne
moremo obravnavati kot MVN. Tudi različni ekscesi in disciplinski pre-
krški, npr. enkratni agresivni napad, ustrahovanje, nadlegovanje, ki je lah-
ko za žrtev boleče in travmatično, ne sodijo med MVN. Pri tem pa je treba
v vsakem primeru zaustaviti takšno vedenje in se pogovoriti z vpletenimi.
Po drugi strani pa nekatera agresivna vedenja učencev zaradi intenzivnosti
in resnosti posledic presegajo okvire MVN – npr. napadi drugih učencev
z orožjem ali s kakšnim nevarnim predmetom, večje kraje, grožnje s pov-
zročitvijo hudih telesnih poškodb ali smrti ter spolno nasilje. V teh prime-
rih gre za kriminalna dejanja, ki niso več samo v pristojnosti šole, ampak
jih morajo obravnavati zunanje institucije (policija in sodišče).
Kakšna je razširjenost medvrstniškega nasilja?
Zaradi več razlogov je težko narediti analizo razširjenosti MVN tako v
posameznih obdobjih znotraj iste države kot tudi primerjavo o razšir-
jenosti tega nasilja med različnimi državami. Prvič, raziskovalci upora-
bljajo za odkrivanje tega pojava različne instrumente. Nekateri od njih
10
spregledani skupini opazovalcev in njihovi vlogi pri MVN ter izpostavlja-
mo vlogo šolske kulture pri spoprijemanju z MVN na šolah.
Nekatere dileme, povezane z medvrstniškim nasiljem
v šolah
Kdaj gre za medvrstniško nasilje in kdaj ne?
Kdaj govorimo o MVN v šoli? Med prvimi in najpogosteje navedenimi
opredelitvami MVN je Olweusova definicija (1993), ki pravi, da o tem na-
silju lahko govorimo, kadar je nek učenec v daljšem časovnem obdobju
večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oz. negativnim dejanjem, ki jih
je povzročil njegov vrstnik oz. skupina vrstnikov. Drugi avtorji (Smith,
Ananiadou in Cowie, 2003; Sullivan, 2011) dodajajo tej definiciji še neka-
tere elemente: agresivno in/ali manipulativno in/ali izključevalno vedenje
ene ali več oseb proti eni ali več (drugim) osebam je zavestno, namerno in
ponavljajoče se ter vključuje neravnovesje moči med nasilnežem in žrtvijo
(to neravnovesje je lahko fizično, psihično ali socialno).
Ta konceptualna opredelitev je pomembna za to, da lahko strokov-
ni delavci šole (učitelji, svetovalni delavci), pa tudi učenci in starši vedo,
kdaj govorimo o MVN in kdaj ne. Vsako neželeno vedenje namreč še ni
MVN. Primer neželenih/nesprejemljivih vedenj v šoli so npr. grobe igre
med učenci, ki vključujejo borbo (različne fantovske igre) ali draženje dru-
gih učencev z različnimi imeni. Vendar v primeru, da gre za enako kompe-
tentne učence (v smislu, da med njimi ni neravnovesja moči), da to vedenje
ni ponavljajoče in da ne želijo namerno povzročiti škode drugemu, tega ne
moremo obravnavati kot MVN. Tudi različni ekscesi in disciplinski pre-
krški, npr. enkratni agresivni napad, ustrahovanje, nadlegovanje, ki je lah-
ko za žrtev boleče in travmatično, ne sodijo med MVN. Pri tem pa je treba
v vsakem primeru zaustaviti takšno vedenje in se pogovoriti z vpletenimi.
Po drugi strani pa nekatera agresivna vedenja učencev zaradi intenzivnosti
in resnosti posledic presegajo okvire MVN – npr. napadi drugih učencev
z orožjem ali s kakšnim nevarnim predmetom, večje kraje, grožnje s pov-
zročitvijo hudih telesnih poškodb ali smrti ter spolno nasilje. V teh prime-
rih gre za kriminalna dejanja, ki niso več samo v pristojnosti šole, ampak
jih morajo obravnavati zunanje institucije (policija in sodišče).
Kakšna je razširjenost medvrstniškega nasilja?
Zaradi več razlogov je težko narediti analizo razširjenosti MVN tako v
posameznih obdobjih znotraj iste države kot tudi primerjavo o razšir-
jenosti tega nasilja med različnimi državami. Prvič, raziskovalci upora-
bljajo za odkrivanje tega pojava različne instrumente. Nekateri od njih
10
