Page 152 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 152
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
– Negovanje spoštljive, spodbudne in odprte komunikacije (npr. vzpo-
stavljam sproščen odnos, ko je to primerno, in odločnost, ko je to po-
trebno; z učenci komunikciram odkrito, a vljudno, spoštljivo in spre-
jemajoče …);
– Dajanje podpore in pozitivna pričakovanja (npr. izražam svoja pozi-
tivna pričakovanja v zvezi z napredkom in uspešnostjo in omogočam
priložnosti, v katerih se učenci lahko izkažejo; kažem, da zaupam in
verjamem v učence; dajem možnosti izbire …);
– Sprejemanje različnosti (sprejemam razlike; ozaveščam svoje zadrž-
ke/predsodke do posameznikov ali skupin …);
– Skrb za posebne potrebe (podpiram celostno vključenost učencev,
vključnost s čustvi, vključujem veččutno predstavnost; razlikujem
med vedenjem in uspehom ter osebno vrednostjo …);
– Skrb za pravičnost (zavem se, kadar nisem pravičen; pri sebi zazna-
vam negativna občutja do posameznikov; poiščem razloge; vzamem
si čas za premislek …);
– Upravljanje konfliktov (tudi v kriznih primerih si prizadevam za
uporabo spoštljivega tona; omogočam varno okolje za poslušanje in
argumentiranje vseh vpletenih …);
– Skrb za psihofizično blagostanje (zaznam morebitno preobremenje-
nost posameznikov in skupin; zaznam stiske; zavedam se meja svoje
odgovornosti in vpliva …) (prav tam: 12, 13).
Opomnik lahko učiteljem služi za načrtovanje in samorefleksijo v
različnih časovnih intervalih: pred učno uro za naravnavanje, po njej za
refleksijo, pred začetkom šolskega leta kot opora za načrtovanje, na koncu
šolskega leta za refleksijo ali primerjavo začetnega s končnim stanjem, lah-
ko pa služi tudi kot opora za kolegialna opazovanja in podpiranje ter kot
osnova za dolgoročni profesionalni razvoj. V ta namen so opomniku do-
dani primeri vprašanj, diferencirani za izkušene učitelje in začetnike, s po-
močjo katerih učitelji v samorefleksiji ali v vodenem pogovoru s kolegom
lažje ozavestijo nekatere manj učinkovite vzorce vodenja razreda, hkrati
pa lahko načrtno krepijo želene vidike oz. veščine.
Vloga potreb v odnosih
Če smo doslej osvetljevali predvsem različne vidike odnosov med učitelji
in učenci, njihovo kompleksnost oz. prepletenost ter različne vrste učin-
kov, med drugim povezanost socialnih dejavnikov s t. i. šolsko prilagoje-
nostjo, si bomo v nadaljevanju ogledali, naj kaj pri učencih ti odnosi delu-
jejo tako, da povzročajo omenjene učinke. Dotaknili se bomo konceptov
občutja kompetentnosti in mehanizma navezanosti ter v najširšem smislu
150
– Negovanje spoštljive, spodbudne in odprte komunikacije (npr. vzpo-
stavljam sproščen odnos, ko je to primerno, in odločnost, ko je to po-
trebno; z učenci komunikciram odkrito, a vljudno, spoštljivo in spre-
jemajoče …);
– Dajanje podpore in pozitivna pričakovanja (npr. izražam svoja pozi-
tivna pričakovanja v zvezi z napredkom in uspešnostjo in omogočam
priložnosti, v katerih se učenci lahko izkažejo; kažem, da zaupam in
verjamem v učence; dajem možnosti izbire …);
– Sprejemanje različnosti (sprejemam razlike; ozaveščam svoje zadrž-
ke/predsodke do posameznikov ali skupin …);
– Skrb za posebne potrebe (podpiram celostno vključenost učencev,
vključnost s čustvi, vključujem veččutno predstavnost; razlikujem
med vedenjem in uspehom ter osebno vrednostjo …);
– Skrb za pravičnost (zavem se, kadar nisem pravičen; pri sebi zazna-
vam negativna občutja do posameznikov; poiščem razloge; vzamem
si čas za premislek …);
– Upravljanje konfliktov (tudi v kriznih primerih si prizadevam za
uporabo spoštljivega tona; omogočam varno okolje za poslušanje in
argumentiranje vseh vpletenih …);
– Skrb za psihofizično blagostanje (zaznam morebitno preobremenje-
nost posameznikov in skupin; zaznam stiske; zavedam se meja svoje
odgovornosti in vpliva …) (prav tam: 12, 13).
Opomnik lahko učiteljem služi za načrtovanje in samorefleksijo v
različnih časovnih intervalih: pred učno uro za naravnavanje, po njej za
refleksijo, pred začetkom šolskega leta kot opora za načrtovanje, na koncu
šolskega leta za refleksijo ali primerjavo začetnega s končnim stanjem, lah-
ko pa služi tudi kot opora za kolegialna opazovanja in podpiranje ter kot
osnova za dolgoročni profesionalni razvoj. V ta namen so opomniku do-
dani primeri vprašanj, diferencirani za izkušene učitelje in začetnike, s po-
močjo katerih učitelji v samorefleksiji ali v vodenem pogovoru s kolegom
lažje ozavestijo nekatere manj učinkovite vzorce vodenja razreda, hkrati
pa lahko načrtno krepijo želene vidike oz. veščine.
Vloga potreb v odnosih
Če smo doslej osvetljevali predvsem različne vidike odnosov med učitelji
in učenci, njihovo kompleksnost oz. prepletenost ter različne vrste učin-
kov, med drugim povezanost socialnih dejavnikov s t. i. šolsko prilagoje-
nostjo, si bomo v nadaljevanju ogledali, naj kaj pri učencih ti odnosi delu-
jejo tako, da povzročajo omenjene učinke. Dotaknili se bomo konceptov
občutja kompetentnosti in mehanizma navezanosti ter v najširšem smislu
150
