Page 151 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 151
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
prednosti, jim pomagal, pokazal interes za njihovo življenje /…/, za nji-
hove težave in jim sporočal, da jim je naklonjen, jih spoštuje, ceni in da
mu je mar za njihovo dobro. (prav tam: 17, 108).
Pomembno vlogo pri tem imajo spodbude in pohvale ter verodostojna
in spodbudna povratna informacija, ki učenca podpre pri izboljševanju.
Podobno navaja Charlesa (1996), da k dobrim in kakovostnim odnosom
z učenci prispevajo npr. prijaznost, pozitivna drža, sposobnost posluša-
nja, iskreno zanimanje za učence in njihove interese in dosežke, sposob-
nost dajanja pristnih komplimentov, redno namenjanje pozornosti učen-
cem oz. vzpostavljanje zaupanja, pripravljenost pomagati, pozitivna visoka
pričakovanja v zvezi z delom učencev oz. verjetje v njihove zmožnosti ter
omogočanje razprav, ki vključujejo vse učence (Pšunder, 2006: 115–116).
Večina avtorjev izrecno poudarja, da je za odnos z učenci prvi odgo-
voren učitelj kot odrasli. Kljub drugačnemu, tudi neprimernemu, odziva-
nju ali vedenju učencev je njegovo pedagoško poslanstvo ostati umirjen,
spoštljiv in ravno s tem učencem dajati zgled ter omogočati spodbudno
okolje za izbiro bolj ustreznih vedenj. Te značilnosti in iz njih izvirajo-
ča vedenja smo, opirajoč se predvsem na Marzana (Marzano in Marzano,
2010: 113–154; Marzano in Simms, 2013: 186–207), zajeli v opomniku za
dobro klimo, ki ga na kratko predstavljamo v nadaljevanju. Poglavje o od-
nosni kompetenci zaokrožujemo z ugotovitvijo Marzana in Marzana iz
metaanalize, da
da predstavlja kakovost odnosov med učiteljem in učencem temeljni
kamen za vse druge vidike vodenja razreda. Naša metaanaliza dokazuje,
da imajo v povprečju učitelji, ki imajo zelo kakovostne odnose z učenci,
skozi vse leto 31 odstotkov manj disciplinskih problemov in primerov
kršenja pravil ter s tem povezanih težav kot učitelji, ki takih odnosov s
svojimi učenci nimajo (Marzano in Marzano, 2010: 55).
Opomnik za dobro klimo z naslovom Kako skrbim za dobro razre-
dno klimo (Rutar Ilc, 2017) zajema naslednja področja, od katerih je vsako
opisano z več dimenzijami, izraženimi v prvi osebi ednine (pri vsakem po-
dročju jih na tem mestu navajamo le nekaj):
– Skrb za varnost, orientacijo, potrditev in sprejetost (npr.: Prizadevam
si za spoznavno, čustveno in socialno varno učno okolje; spremljam
počutje učencev; kažem, da mi je mar za učence; omogočam, da izra-
žajo svoje mnenje in občutke; izražam odobravanje ob uspehih; spo-
ročam, da je spoštovanje cenjeno; spodbujam empatijo in prosocial-
nost …);
149
prednosti, jim pomagal, pokazal interes za njihovo življenje /…/, za nji-
hove težave in jim sporočal, da jim je naklonjen, jih spoštuje, ceni in da
mu je mar za njihovo dobro. (prav tam: 17, 108).
Pomembno vlogo pri tem imajo spodbude in pohvale ter verodostojna
in spodbudna povratna informacija, ki učenca podpre pri izboljševanju.
Podobno navaja Charlesa (1996), da k dobrim in kakovostnim odnosom
z učenci prispevajo npr. prijaznost, pozitivna drža, sposobnost posluša-
nja, iskreno zanimanje za učence in njihove interese in dosežke, sposob-
nost dajanja pristnih komplimentov, redno namenjanje pozornosti učen-
cem oz. vzpostavljanje zaupanja, pripravljenost pomagati, pozitivna visoka
pričakovanja v zvezi z delom učencev oz. verjetje v njihove zmožnosti ter
omogočanje razprav, ki vključujejo vse učence (Pšunder, 2006: 115–116).
Večina avtorjev izrecno poudarja, da je za odnos z učenci prvi odgo-
voren učitelj kot odrasli. Kljub drugačnemu, tudi neprimernemu, odziva-
nju ali vedenju učencev je njegovo pedagoško poslanstvo ostati umirjen,
spoštljiv in ravno s tem učencem dajati zgled ter omogočati spodbudno
okolje za izbiro bolj ustreznih vedenj. Te značilnosti in iz njih izvirajo-
ča vedenja smo, opirajoč se predvsem na Marzana (Marzano in Marzano,
2010: 113–154; Marzano in Simms, 2013: 186–207), zajeli v opomniku za
dobro klimo, ki ga na kratko predstavljamo v nadaljevanju. Poglavje o od-
nosni kompetenci zaokrožujemo z ugotovitvijo Marzana in Marzana iz
metaanalize, da
da predstavlja kakovost odnosov med učiteljem in učencem temeljni
kamen za vse druge vidike vodenja razreda. Naša metaanaliza dokazuje,
da imajo v povprečju učitelji, ki imajo zelo kakovostne odnose z učenci,
skozi vse leto 31 odstotkov manj disciplinskih problemov in primerov
kršenja pravil ter s tem povezanih težav kot učitelji, ki takih odnosov s
svojimi učenci nimajo (Marzano in Marzano, 2010: 55).
Opomnik za dobro klimo z naslovom Kako skrbim za dobro razre-
dno klimo (Rutar Ilc, 2017) zajema naslednja področja, od katerih je vsako
opisano z več dimenzijami, izraženimi v prvi osebi ednine (pri vsakem po-
dročju jih na tem mestu navajamo le nekaj):
– Skrb za varnost, orientacijo, potrditev in sprejetost (npr.: Prizadevam
si za spoznavno, čustveno in socialno varno učno okolje; spremljam
počutje učencev; kažem, da mi je mar za učence; omogočam, da izra-
žajo svoje mnenje in občutke; izražam odobravanje ob uspehih; spo-
ročam, da je spoštovanje cenjeno; spodbujam empatijo in prosocial-
nost …);
149
