Page 149 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 149
z. rutar ilc ■ preventivna vloga pozitivnih psihosocialnih odnosov v šoli
obratno in da se zaradi šibkeje razvitih socialnih in čustvenih kompetenc
učiteljev pojavijo slabi odnosi z učenci in težave z vodenjem razreda:
To lahko pripelje do slabše klime (bodisi kaznovalne bodisi razpuščene),
v kateri ni mogoče dosegati zastavljenih učnih, socialnih, čustvenih cil-
jev. Pri učitelju pa se lahko pojavi občutek neučinkovitosti in čustvene
izmučenosti, zaradi česar je njegovo soočanje z vsakodnevnimi social-
nimi in čustvenimi izzivi oslabljeno, kar še poslabša odnose v razredu in
kakovost vodenja razreda, klimo in doseganje ciljev (ustvari se ‚začaran
krog izgorelosti‘).
V zvezi s kompleksnostjo odnosov med učitelji in učenci Pianta
navaja
več elementov, ki se nanašajo na značilnosti obeh udeležencev (učitelja in
učenca), na predstave udeležencev o odnosih, procese izmenjave infor-
macij med udeleženci (interaktivna vedenja) in vplive sistema, v katerega
so vključeni odnosi (Peklaj in Pečjak, 2015: 87).
Te elemente je moč preveriti z različnimi instrumenti (npr. za merje-
nje učiteljeve samoučinkovitosti, ugotavljanje prepričanj, pričakovanj in
predstav ter nenazadnje učiteljevih osebnostnih značilnosti). V nadaljeva-
nju jih bomo obravnavali pod terminom odnosna kompetenca učitelja in
jih podrobneje razčlenili.
Na pomembno vlogo socialnih vidikov delovanja učencev in njiho-
vega kompleksnega prepleta za šolsko prilagojenost in učinkovito ter uspe-
šno učenje opozarja tudi Košir:
Razumevanje socialnega konteksta ter vzajemnih medosebnih in skupin-
skih procesov, ki se dogajajo v šoli in v razredih, predstavlja pomemben
vidik tudi za razumevanje učnega vedenja učencev (Košir 2013: 11).
Pri tem izpostavlja ključno vlogo učiteljevega odnosa z učenci oz.
pomena njegove podpore za šolsko prilagojenost učencev. Sklicujoč se na
več avtorjev in raziskav, ovrže stereotip, da naj bi bili prijazni učitelji manj
uspešni pri doseganju učnih ciljev. Prav nasprotno: kot smo pokazali z na-
vedbami številnih avtorjev in raziskav in kot bomo utemeljili ob osvetlje-
vanju odnosne kompetence v naslednjem razdelku, je pozitiven, spodbu-
den odnos učiteljev do učencev odločilen za dober stik in odnose z njimi,
za boljšo klimo in za večjo učno uspešnost.
147
obratno in da se zaradi šibkeje razvitih socialnih in čustvenih kompetenc
učiteljev pojavijo slabi odnosi z učenci in težave z vodenjem razreda:
To lahko pripelje do slabše klime (bodisi kaznovalne bodisi razpuščene),
v kateri ni mogoče dosegati zastavljenih učnih, socialnih, čustvenih cil-
jev. Pri učitelju pa se lahko pojavi občutek neučinkovitosti in čustvene
izmučenosti, zaradi česar je njegovo soočanje z vsakodnevnimi social-
nimi in čustvenimi izzivi oslabljeno, kar še poslabša odnose v razredu in
kakovost vodenja razreda, klimo in doseganje ciljev (ustvari se ‚začaran
krog izgorelosti‘).
V zvezi s kompleksnostjo odnosov med učitelji in učenci Pianta
navaja
več elementov, ki se nanašajo na značilnosti obeh udeležencev (učitelja in
učenca), na predstave udeležencev o odnosih, procese izmenjave infor-
macij med udeleženci (interaktivna vedenja) in vplive sistema, v katerega
so vključeni odnosi (Peklaj in Pečjak, 2015: 87).
Te elemente je moč preveriti z različnimi instrumenti (npr. za merje-
nje učiteljeve samoučinkovitosti, ugotavljanje prepričanj, pričakovanj in
predstav ter nenazadnje učiteljevih osebnostnih značilnosti). V nadaljeva-
nju jih bomo obravnavali pod terminom odnosna kompetenca učitelja in
jih podrobneje razčlenili.
Na pomembno vlogo socialnih vidikov delovanja učencev in njiho-
vega kompleksnega prepleta za šolsko prilagojenost in učinkovito ter uspe-
šno učenje opozarja tudi Košir:
Razumevanje socialnega konteksta ter vzajemnih medosebnih in skupin-
skih procesov, ki se dogajajo v šoli in v razredih, predstavlja pomemben
vidik tudi za razumevanje učnega vedenja učencev (Košir 2013: 11).
Pri tem izpostavlja ključno vlogo učiteljevega odnosa z učenci oz.
pomena njegove podpore za šolsko prilagojenost učencev. Sklicujoč se na
več avtorjev in raziskav, ovrže stereotip, da naj bi bili prijazni učitelji manj
uspešni pri doseganju učnih ciljev. Prav nasprotno: kot smo pokazali z na-
vedbami številnih avtorjev in raziskav in kot bomo utemeljili ob osvetlje-
vanju odnosne kompetence v naslednjem razdelku, je pozitiven, spodbu-
den odnos učiteljev do učencev odločilen za dober stik in odnose z njimi,
za boljšo klimo in za večjo učno uspešnost.
147
