Page 146 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 146
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
čeprav umeščene v skupnosti z veliko stopnjo nasilja, ki niso bolj obreme-
njene z njim kot šole iz bolj pozitivnih skupnosti. To potrjuje, da s svoji-
mi socialnimi in organizacijskimi značilnostmi blažijo negativne vplive
nasilne skupnosti. Muršič s tem v zvezi citira tudi Deklevo: »Kot razme-
roma razmejen institucionalen sistem je šola možno oprijemališče inter-
vencij, ki naj bi imele za namen povečati učinkovitost socialne kontrole«
(Dekleva, 1996: 135, povzeto prav tam: 13).
V nadaljevanju se bomo zato sklicevali na vrsto avtorjev, ki poudar-
jajo, kako lahko šola in učitelji s spodbudno klimo, gradnjo kakovostnih
odnosov, prispevanjem k čustvenemu in socialnemu učenju ter z jasno
kulturo neodobravanja nasilja in pozitivnim vrednostnim sistemom učin-
kujejo kot varovalni dejavnik pred različnimi pojavi nasilja.
Celostni pristop k zagotavljanju spodbudnega in varnega
učnega okolja kot dejavnik prevencije nasilja
Šola je varovalni dejavnik tako na sistemski kot na psihološki oz. psiho-
socialni ravni. Na sistemski ravni je varovalni dejavnik s tem, da si na sis-
tematični način prizadeva za kulturo nenasilja in sodelovanja ter spod-
budnega in varnega učnega okolja. To lahko poteka ob formalnih in
neformalnih priložnostih, pri pouku predmetov in kroskurikularno, re-
dno in ob enkratnih dogodkih … Na psihološki oz. psihosocialni ravni pa
varovalno deluje s spodbudno razredno klimo in ustreznim vodenjem ra-
zreda, s skrbjo za dobro počutje in psihično blagostanje učencev in učite-
ljev, s prepoznavanjem otrok v stiski ter tistih z neželenim vedenjem ter s
pravočasno odzivnostjo in ustrezno podporo za vse, ki to potrebujejo.
V nadaljevanju bom podrobneje razčlenila oba vidika, najprej psiho-
loškega, v luči psihosocialnih konceptov, in sistemskega, nato pa nakazali
nekaj praks, ki lahko kot kombinacija psihosocialnih praks in sistemskega
oz. celostnega pristopa na ravni šole, razreda in pri delu s posameznikom
prispevajo h kulturi nenasilne skupnosti in/oz. k preprečevanju nasilja.
Za kulturo nenasilne skupnosti bom v nadaljevanju uporabljala predvsem
afirmativne termine, kot so kultura dobre skupnosti (npr. po Bečaju) in
spodbudno ter varno učno okolje (izraz, ki se pojavlja v nacionalnih in
mednarodnih dokumentih).
Psihosocialni dejavniki v šoli in njihov kompleksni preplet
V slovenski literaturi je vpliv psihosocialnih dejavnikov tako na delovanje
posameznikov kot skupin in skupnosti dobro opisan in raziskan. V našem
prispevku se bomo naslonili predvsem na nekatere modele, predstavljene
v delih slovenskih avtoric. To so:
144
čeprav umeščene v skupnosti z veliko stopnjo nasilja, ki niso bolj obreme-
njene z njim kot šole iz bolj pozitivnih skupnosti. To potrjuje, da s svoji-
mi socialnimi in organizacijskimi značilnostmi blažijo negativne vplive
nasilne skupnosti. Muršič s tem v zvezi citira tudi Deklevo: »Kot razme-
roma razmejen institucionalen sistem je šola možno oprijemališče inter-
vencij, ki naj bi imele za namen povečati učinkovitost socialne kontrole«
(Dekleva, 1996: 135, povzeto prav tam: 13).
V nadaljevanju se bomo zato sklicevali na vrsto avtorjev, ki poudar-
jajo, kako lahko šola in učitelji s spodbudno klimo, gradnjo kakovostnih
odnosov, prispevanjem k čustvenemu in socialnemu učenju ter z jasno
kulturo neodobravanja nasilja in pozitivnim vrednostnim sistemom učin-
kujejo kot varovalni dejavnik pred različnimi pojavi nasilja.
Celostni pristop k zagotavljanju spodbudnega in varnega
učnega okolja kot dejavnik prevencije nasilja
Šola je varovalni dejavnik tako na sistemski kot na psihološki oz. psiho-
socialni ravni. Na sistemski ravni je varovalni dejavnik s tem, da si na sis-
tematični način prizadeva za kulturo nenasilja in sodelovanja ter spod-
budnega in varnega učnega okolja. To lahko poteka ob formalnih in
neformalnih priložnostih, pri pouku predmetov in kroskurikularno, re-
dno in ob enkratnih dogodkih … Na psihološki oz. psihosocialni ravni pa
varovalno deluje s spodbudno razredno klimo in ustreznim vodenjem ra-
zreda, s skrbjo za dobro počutje in psihično blagostanje učencev in učite-
ljev, s prepoznavanjem otrok v stiski ter tistih z neželenim vedenjem ter s
pravočasno odzivnostjo in ustrezno podporo za vse, ki to potrebujejo.
V nadaljevanju bom podrobneje razčlenila oba vidika, najprej psiho-
loškega, v luči psihosocialnih konceptov, in sistemskega, nato pa nakazali
nekaj praks, ki lahko kot kombinacija psihosocialnih praks in sistemskega
oz. celostnega pristopa na ravni šole, razreda in pri delu s posameznikom
prispevajo h kulturi nenasilne skupnosti in/oz. k preprečevanju nasilja.
Za kulturo nenasilne skupnosti bom v nadaljevanju uporabljala predvsem
afirmativne termine, kot so kultura dobre skupnosti (npr. po Bečaju) in
spodbudno ter varno učno okolje (izraz, ki se pojavlja v nacionalnih in
mednarodnih dokumentih).
Psihosocialni dejavniki v šoli in njihov kompleksni preplet
V slovenski literaturi je vpliv psihosocialnih dejavnikov tako na delovanje
posameznikov kot skupin in skupnosti dobro opisan in raziskan. V našem
prispevku se bomo naslonili predvsem na nekatere modele, predstavljene
v delih slovenskih avtoric. To so:
144
