Page 108 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 108
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
za obe starostni populaciji opozarja na pojav zgodnjega začetka nelagod-
ja v šoli med uspešnimi učenci, že v četrtem razredu, in zahteva nadaljnjo
pozornost.
Med osmošolci je z dosežki pozitivno povezan le občutek pripadno-
sti šoli, ne pa izpostavljenost nasilju. Občutek pripadnosti šoli in izposta-
vljenost nasilju skupaj sicer ne pojasnita velikega deleža variance med do-
sežki. Zaradi statistične značilnosti povezav pa je rezultat optimističen,
saj kaže, da učenčeva zaznava izpostavljenosti nasilju in klime na šoli na
splošni ravni v osmem razredu ni več neposredno povezana s pridobiva-
njem znanja.
Modeli povezanosti med dejavnikoma občutka pripadnosti šoli in
naklonjenostjo do učenja, ki so bili izračunani ločeno po spolu, so poja-
snili večji del variance v naklonjenosti do učenja kot variance v dosežkih.
Večji delež variance kot pri dekletih so modeli pojasnili med dečki in fan-
ti, skoraj četrtino. Velik delež pojasnjene variance je obetaven rezultat, ker
za dva dejavnika potrjuje, da sta relativno močno povezana z naklonjeno-
stjo do učenja ali, širše, z učenčevo motivacijo. Dosedanje študije namreč
niso uspele odkriti neposrednih razlogov za skrajno nizko naklonjenost
do učenja med slovenskimi učenci, sploh ob njihovih nasprotujočih, rela-
tivno visokih dosežkih. Kaže, da se z naklonjenostjo do učenja povezuje
šolska klima, ne pa dosežki. To bi lahko pojasnilo nizko motivacijo učen-
cev, ki se v šoli ne počutijo varne, vendar to ne vpliva na višino dosežene-
ga znanja. Osnovne analize raziskave TIMSS so pokazale, da je še posebej
v četrtem razredu povezanost med podporo domačega okolja in otrokovi-
mi dosežki med slovenskimi učenci velika in bi lahko deloma pojasnila vi-
soke dosežke učencev z visoko podporo doma, ki se v šoli ne počutijo var-
ne. Tudi med učenci osmega razreda je občutek pripadnosti šoli povezan
z naklonjenostjo do učenja matematike oziroma kemije pri obeh spolih.
Izpostavljenost nasilju kaže drugačno sliko. Pri dekletih je povezana
le z naklonjenostjo do učenja kemije, pri fantih pa tudi z naklonjenostjo
do učenja matematike, vendar vsakič negativno. To pove, da učenci, ki se
čutijo manj izpostavljene nasilju, hkrati dosegajo nižje rezultate od učen-
cev, ki se čutijo nasilju bolj izpostavljeni. Drugače, učenci, ki so bolj na-
konjeni učenju, se čutijo nasilju bolj izpostavljene. Rezultat se sklada z že
znanim dejstvom o pozornosti učiteljev pri pouku. Spomnimo, da učenci
z višjimi dosežki ocenjujejo, da so njihovi učitelji pri pouku do njih manj
pozorni, kot to ocenjujejo učenci z nižjimi dosežki. Izpostavljenosti nasi-
lju torej ne smemo razumeti kot značilnosti učencev z nižjimi dosežki, pač
pa je treba usmeriti pozornost k obravnavi nasilja tudi pri učencih, ki so
zelo uspešni v šoli.
106
za obe starostni populaciji opozarja na pojav zgodnjega začetka nelagod-
ja v šoli med uspešnimi učenci, že v četrtem razredu, in zahteva nadaljnjo
pozornost.
Med osmošolci je z dosežki pozitivno povezan le občutek pripadno-
sti šoli, ne pa izpostavljenost nasilju. Občutek pripadnosti šoli in izposta-
vljenost nasilju skupaj sicer ne pojasnita velikega deleža variance med do-
sežki. Zaradi statistične značilnosti povezav pa je rezultat optimističen,
saj kaže, da učenčeva zaznava izpostavljenosti nasilju in klime na šoli na
splošni ravni v osmem razredu ni več neposredno povezana s pridobiva-
njem znanja.
Modeli povezanosti med dejavnikoma občutka pripadnosti šoli in
naklonjenostjo do učenja, ki so bili izračunani ločeno po spolu, so poja-
snili večji del variance v naklonjenosti do učenja kot variance v dosežkih.
Večji delež variance kot pri dekletih so modeli pojasnili med dečki in fan-
ti, skoraj četrtino. Velik delež pojasnjene variance je obetaven rezultat, ker
za dva dejavnika potrjuje, da sta relativno močno povezana z naklonjeno-
stjo do učenja ali, širše, z učenčevo motivacijo. Dosedanje študije namreč
niso uspele odkriti neposrednih razlogov za skrajno nizko naklonjenost
do učenja med slovenskimi učenci, sploh ob njihovih nasprotujočih, rela-
tivno visokih dosežkih. Kaže, da se z naklonjenostjo do učenja povezuje
šolska klima, ne pa dosežki. To bi lahko pojasnilo nizko motivacijo učen-
cev, ki se v šoli ne počutijo varne, vendar to ne vpliva na višino dosežene-
ga znanja. Osnovne analize raziskave TIMSS so pokazale, da je še posebej
v četrtem razredu povezanost med podporo domačega okolja in otrokovi-
mi dosežki med slovenskimi učenci velika in bi lahko deloma pojasnila vi-
soke dosežke učencev z visoko podporo doma, ki se v šoli ne počutijo var-
ne. Tudi med učenci osmega razreda je občutek pripadnosti šoli povezan
z naklonjenostjo do učenja matematike oziroma kemije pri obeh spolih.
Izpostavljenost nasilju kaže drugačno sliko. Pri dekletih je povezana
le z naklonjenostjo do učenja kemije, pri fantih pa tudi z naklonjenostjo
do učenja matematike, vendar vsakič negativno. To pove, da učenci, ki se
čutijo manj izpostavljene nasilju, hkrati dosegajo nižje rezultate od učen-
cev, ki se čutijo nasilju bolj izpostavljeni. Drugače, učenci, ki so bolj na-
konjeni učenju, se čutijo nasilju bolj izpostavljene. Rezultat se sklada z že
znanim dejstvom o pozornosti učiteljev pri pouku. Spomnimo, da učenci
z višjimi dosežki ocenjujejo, da so njihovi učitelji pri pouku do njih manj
pozorni, kot to ocenjujejo učenci z nižjimi dosežki. Izpostavljenosti nasi-
lju torej ne smemo razumeti kot značilnosti učencev z nižjimi dosežki, pač
pa je treba usmeriti pozornost k obravnavi nasilja tudi pri učencih, ki so
zelo uspešni v šoli.
106
