Page 111 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 111
japelj pavešić ■ ali je šolsko nasilje med slovenskimi učenci povezano z učenjem?
ki poročajo, da se jim to dogaja tedensko, demonstrirajo velik zaostanek v
znanju matematike. Med fanti je bistveno nižje znanje matematike pove-
zano s pogostim siljenjem v neželene aktivnosti. Učenci, ki jih drugi silijo,
da tedensko počnejo reči, ki jih ne želijo, izkazujejo še dvakrat večji zaosta-
nek v znanju matematike za tistimi, ki se jim to ne dogaja nikoli, kot dekle-
ta, o katerih se širijo laži. Čeprav je nasilje v celotnem slovenskem šolskem
prostoru v tej starosti precej redko, pa tako izrazita povezanost z dosežki
zahteva takojšnjo pozornost in razvoj strategij za prepoznavanje opisanih
dejanj. Podobno kot pri četrtošolcih širjenje laži in siljenje v določene ak-
tivnosti družita dve temeljni karakteristiki: ne sodita med fizično nasilje
ter imata pogosto anonimnega krivca. Posledično zlahka ostaneta skrita
odraslim na šoli, nasilneži niso kaznovani, žrtve pa ne prepoznane. Oboje
tudi povečuje osebno zadrego med učenci in je lahko povezano s skritim
nadaljnjim izsiljevanjem, zato ne moremo pričakovati, da bi dejanja učen-
ci prijavljali sami. Neposredno sporočilo odraslim in šolam je, da je nuj-
no takoj povečati pozornost do nefizičnega nasilja, hkrati pa sistematično
raziskati povode za ta dejanja, da bi lahko okrepili preventivno vzgojo in
učencem omogočili pravično obravnavo vseh nadlegovanj. Izpostavljenost
nadlegovanjem, ki niso fizično nasilje, je tudi med osmošolci močno pove-
zana z doseganjem šolskega znanja.
Rezultati študije so ponekod tehnično zahtevni zaradi nujne na-
tančnosti pri opazovanju redkih pojavov in občutljivih povezav. Glavna
sporočila šolski politiki in strokovnjakom pa so jasna. Učenčeva zaznava
spodbudnega šolskega okolja in izpostavljenosti nasilju na šoli sta relativ-
no močno povezani tako z motivacijo za učenje kot z doseženim znanjem.
Večja naklonjenost do učenja je verjetno najbolj povezana z dejavniki šol-
skega okolja, kjer prevladuje učenčev občutek, da je rad v šoli in da se na
šoli počuti varno. Višje znanje je verjetno najbolj povezano z dejavniki iz-
postavljenosti nasilnim dogodkom anonimnih povzročiteljev, ki niso fi-
zično nasilje. Večino najbolj zaskrbljujočih dogodkov bi bilo mogoče pre-
prečiti ali ustrezno obravnavati v okviru obstoječega delovanja šole, če bi
pravladalo prepričanje, da tudi omenjeni dogodki zahtevajo vso resnost
obravnave in reševanja. Potrebna sta večja razgledanost vpletenih odra-
slih o pomembnosti vpliva specifičnega dogajanja na šoli na otrokovo izo-
braževanje ter večje razumevanje določenih dogodkov kot resnih ovir za
učenje. Za odrasli svet so širjenje laži, male tatvine in izločanje iz skupnih
aktivnosti pogosto zanemarljive težave, v šolskem prostoru pa se izkazu-
je, da imajo prav ti dogodki dolgoročni vpliv na šolsko uspešnost otrok.
Nenazadnje pa analiza sporoča še, da je za motivacijo za učenje pomemb-
no, da so učenci ne samo radi pri urah predmeta, pač pa v šoli nasploh.
Šola bi torej morala postati prostor, kjer bi otroci radi preživljali svoj čas.
109
ki poročajo, da se jim to dogaja tedensko, demonstrirajo velik zaostanek v
znanju matematike. Med fanti je bistveno nižje znanje matematike pove-
zano s pogostim siljenjem v neželene aktivnosti. Učenci, ki jih drugi silijo,
da tedensko počnejo reči, ki jih ne želijo, izkazujejo še dvakrat večji zaosta-
nek v znanju matematike za tistimi, ki se jim to ne dogaja nikoli, kot dekle-
ta, o katerih se širijo laži. Čeprav je nasilje v celotnem slovenskem šolskem
prostoru v tej starosti precej redko, pa tako izrazita povezanost z dosežki
zahteva takojšnjo pozornost in razvoj strategij za prepoznavanje opisanih
dejanj. Podobno kot pri četrtošolcih širjenje laži in siljenje v določene ak-
tivnosti družita dve temeljni karakteristiki: ne sodita med fizično nasilje
ter imata pogosto anonimnega krivca. Posledično zlahka ostaneta skrita
odraslim na šoli, nasilneži niso kaznovani, žrtve pa ne prepoznane. Oboje
tudi povečuje osebno zadrego med učenci in je lahko povezano s skritim
nadaljnjim izsiljevanjem, zato ne moremo pričakovati, da bi dejanja učen-
ci prijavljali sami. Neposredno sporočilo odraslim in šolam je, da je nuj-
no takoj povečati pozornost do nefizičnega nasilja, hkrati pa sistematično
raziskati povode za ta dejanja, da bi lahko okrepili preventivno vzgojo in
učencem omogočili pravično obravnavo vseh nadlegovanj. Izpostavljenost
nadlegovanjem, ki niso fizično nasilje, je tudi med osmošolci močno pove-
zana z doseganjem šolskega znanja.
Rezultati študije so ponekod tehnično zahtevni zaradi nujne na-
tančnosti pri opazovanju redkih pojavov in občutljivih povezav. Glavna
sporočila šolski politiki in strokovnjakom pa so jasna. Učenčeva zaznava
spodbudnega šolskega okolja in izpostavljenosti nasilju na šoli sta relativ-
no močno povezani tako z motivacijo za učenje kot z doseženim znanjem.
Večja naklonjenost do učenja je verjetno najbolj povezana z dejavniki šol-
skega okolja, kjer prevladuje učenčev občutek, da je rad v šoli in da se na
šoli počuti varno. Višje znanje je verjetno najbolj povezano z dejavniki iz-
postavljenosti nasilnim dogodkom anonimnih povzročiteljev, ki niso fi-
zično nasilje. Večino najbolj zaskrbljujočih dogodkov bi bilo mogoče pre-
prečiti ali ustrezno obravnavati v okviru obstoječega delovanja šole, če bi
pravladalo prepričanje, da tudi omenjeni dogodki zahtevajo vso resnost
obravnave in reševanja. Potrebna sta večja razgledanost vpletenih odra-
slih o pomembnosti vpliva specifičnega dogajanja na šoli na otrokovo izo-
braževanje ter večje razumevanje določenih dogodkov kot resnih ovir za
učenje. Za odrasli svet so širjenje laži, male tatvine in izločanje iz skupnih
aktivnosti pogosto zanemarljive težave, v šolskem prostoru pa se izkazu-
je, da imajo prav ti dogodki dolgoročni vpliv na šolsko uspešnost otrok.
Nenazadnje pa analiza sporoča še, da je za motivacijo za učenje pomemb-
no, da so učenci ne samo radi pri urah predmeta, pač pa v šoli nasploh.
Šola bi torej morala postati prostor, kjer bi otroci radi preživljali svoj čas.
109
