Page 107 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 107
japelj pavešić ■ ali je šolsko nasilje med slovenskimi učenci povezano z učenjem?
Razprava
Regresijske analize povezave med učenčevo zaznano izpostavljenostjo na-
silju na šoli in percepcijo spodbudnega šolskega okolja ter naklonjenostjo
do učenja in dosežki je odkrila nove poglede na pomembnost šolske kli-
me. Ugotovili smo, da se narava povezav med štirimi opazovanimi ka-
zalci razlikuje med mlajšimi in starejšimi učenci ter med fanti in dekleti.
Posamezni dejavniki, s katerimi je bila izmerjena zaznava varnega šolskega
okolja, so različno povezani z dosežki fantov in deklet ter dosežkov mlaj-
ših in starejših učencev.
Med spoloma je opaziti nekaj razlik v napovednih dejavnikih.
Četrtošolci so deležni več nasilja kot četrtošolke in občutijo tudi nižjo pri-
padnost šoli. Osmošolke čutijo večjo pripadnost šoli kot osmošolci. V na-
klonjenosti do učenja matematike in naravoslovja v četrtem razredu ozi-
roma kemije v osmem razredu med spoloma ni razlik.
Če povzamemo, so regresijske analize pokazale statistično značilne
povezanosti:
– med občutkom pripadnosti šoli in dosežki v obeh razredih in pri
obeh spolih;
– med občutkom pripadnosti šoli in naklonjenostjo do učenja v obeh
razredih in pri obeh spolih,
– med zaznano izpostavljenostjo nasilju ter dosežki iz matematike in
naravoslovja v četrtem razredu,
– med zaznano izpostavljenostjo nasilju ter naklonjenostjo do učenja
matematike in kemije v osmem razredu pri fantih,
– med zaznano izpostavljenostjo nasilju in naklonjenostjo do učenja
kemije v osmem razredu pri dekletih.
Med četrtošolci, ki so v povprečju stari okoli 10 let, je manjša izpo-
stavljenost nasilju povezana z višjimi matematičnimi in naravoslovni-
mi dosežki, kot je bilo pričakovano in potrjuje tudi druga raziskovalna
literatura. Nasprotno se je občutek večje pripadnosti šoli izkazal za po-
vezanega z nižjimi dosežki iz matematike in naravoslovja. Učenci, ki so
potrdili, da se v šoli dobro počutijo, so hkrati dosegli nižje znanje oziro-
ma učenci, ki so dosegli višje znanje, so se hkrati v šoli počutili slabše kot
manj uspešni učenci, ne glede na lastno zaznavo izpostavljenosti nasilju.
Rezultat se sklada z že ugotovljeno večjo kritičnostjo bolj uspešnih učen-
cev osmega razreda v Sloveniji do izvedbe pouka in učiteljev, ko uspešnej-
ši učenci ugotavljajo, da se učitelji bolj posvečajo njihovim manj uspešnim
sošolcem (Japelj, 2017). Učiteljevo zavzetost do poučevanja ocenjenjuje-
jo nižje kot manj uspešni učenci. Rezultat opravljene regresijske analize
105
Razprava
Regresijske analize povezave med učenčevo zaznano izpostavljenostjo na-
silju na šoli in percepcijo spodbudnega šolskega okolja ter naklonjenostjo
do učenja in dosežki je odkrila nove poglede na pomembnost šolske kli-
me. Ugotovili smo, da se narava povezav med štirimi opazovanimi ka-
zalci razlikuje med mlajšimi in starejšimi učenci ter med fanti in dekleti.
Posamezni dejavniki, s katerimi je bila izmerjena zaznava varnega šolskega
okolja, so različno povezani z dosežki fantov in deklet ter dosežkov mlaj-
ših in starejših učencev.
Med spoloma je opaziti nekaj razlik v napovednih dejavnikih.
Četrtošolci so deležni več nasilja kot četrtošolke in občutijo tudi nižjo pri-
padnost šoli. Osmošolke čutijo večjo pripadnost šoli kot osmošolci. V na-
klonjenosti do učenja matematike in naravoslovja v četrtem razredu ozi-
roma kemije v osmem razredu med spoloma ni razlik.
Če povzamemo, so regresijske analize pokazale statistično značilne
povezanosti:
– med občutkom pripadnosti šoli in dosežki v obeh razredih in pri
obeh spolih;
– med občutkom pripadnosti šoli in naklonjenostjo do učenja v obeh
razredih in pri obeh spolih,
– med zaznano izpostavljenostjo nasilju ter dosežki iz matematike in
naravoslovja v četrtem razredu,
– med zaznano izpostavljenostjo nasilju ter naklonjenostjo do učenja
matematike in kemije v osmem razredu pri fantih,
– med zaznano izpostavljenostjo nasilju in naklonjenostjo do učenja
kemije v osmem razredu pri dekletih.
Med četrtošolci, ki so v povprečju stari okoli 10 let, je manjša izpo-
stavljenost nasilju povezana z višjimi matematičnimi in naravoslovni-
mi dosežki, kot je bilo pričakovano in potrjuje tudi druga raziskovalna
literatura. Nasprotno se je občutek večje pripadnosti šoli izkazal za po-
vezanega z nižjimi dosežki iz matematike in naravoslovja. Učenci, ki so
potrdili, da se v šoli dobro počutijo, so hkrati dosegli nižje znanje oziro-
ma učenci, ki so dosegli višje znanje, so se hkrati v šoli počutili slabše kot
manj uspešni učenci, ne glede na lastno zaznavo izpostavljenosti nasilju.
Rezultat se sklada z že ugotovljeno večjo kritičnostjo bolj uspešnih učen-
cev osmega razreda v Sloveniji do izvedbe pouka in učiteljev, ko uspešnej-
ši učenci ugotavljajo, da se učitelji bolj posvečajo njihovim manj uspešnim
sošolcem (Japelj, 2017). Učiteljevo zavzetost do poučevanja ocenjenjuje-
jo nižje kot manj uspešni učenci. Rezultat opravljene regresijske analize
105
