Page 109 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 109
japelj pavešić ■ ali je šolsko nasilje med slovenskimi učenci povezano z učenjem?

Rezultati analiz na drugem koraku, ko smo opazovali posamezne
elemente dejavnikov varnega in spodbudnega okolja, so izpostavili neka-
tere nove poglede na šolsko klimo. Med osnovnimi rezultati je dobrodo-
šel predvsem visok delež otrok, ki potrjujejo, da se v svoji šoli veliko nauči-
jo, med četrtošolci skoraj vsi, med osmošolci pa več kot 80 %. Visoki deleži
učencev tudi poročajo, da v šoli nikoli ne doživijo nasilja.

Med vidiki spodbudnega šolskega okolja v četrtem razredu se z mo-
tivacijo do učenja povezujejo veselje do bivanja v šoli, občutek varnosti na
šoli, ponos na šolo in ocena šolske učinkovitosti v poučevanju. V skladu s
pričakovanji so vse povezave pozitivne. Veselje do bivanja v šoli je pozitiv-
no povezano z naklonjenostjo do učenja, kar pomeni, da so učenci, ki so
raje v šoli, bolj naklonjeni učenju matematike in naravoslovja kot učenci,
ki so manj radi v šoli. Dečki z večjim občutkom varnosti, ki so bolj pono-
sni na šolo, se raje učijo. Pri deklicah varnost in ponos na šolo z naklonje-
nostjo učenju nista povezana. Učenci, ki se jim bolj zdi, da se na šoli ve-
liko naučijo, so tudi bolj motivirani za učenje. Pri dečkih to celo najbolj
poveča motivacijo za učenje med vsemi opazovanimi dejavniki. Rezultat
odkriva nekatere možnosti vpliva sistema in odraslih na motivacijo učen-
cev. Povratna informacija o znanju, ki učencem utrjuje zavest, da se veliko
naučijo, se kaže kot pomemben spodbujevalec motivacije za učenje. Drugi
najpomembnejši dejavnik pa je veselje do preživljanja časa v šoli. Oboje je
mogoče doseči v okviru šolske avtonomije, če so učitelji in drugi odrasli na
to dovolj pozorni. Varnost na šoli je za motivacijo pomembna, ima pa maj-
hen učinek, podobno kot učenčev ponos na svojo šolo.

Povezave med elementi spodbudnega šolskega okolja in učenčevo na-
klonjenostjo do učenja se do osmega razreda spremenijo. Za naklonjenost
do učenja ostaneta pomembna veselje do bivanja v šoli in ocena o učinko-
vitosti poučevanja na šoli. Občutek varnosti in ponos na šolo pa zamenja-
ta odnos z učitelji in veselje do druženja z vrstniki. Med dekleti in fanti so
z naklonjenostjo do učenja matematike in naravoslovja pozitivno poveza-
ni prvi trije, druženje z vrstniki pa rahlo odstopa od drugih. Napoved na-
klonjenosti do učenja je najbolj znižana v skupini učencev, ki niso radi v
šoli, glede na tiste, ki so v šoli zelo radi, pri obeh spolih.

Občutek učencev, da se v svoji šoli veliko naučijo, napoveduje manj
razlik v naklonjenosti do učenja med tistimi, ki bolj soglašajo, da se na šoli
veliko naučijo, od tistih, ki manj soglašajo z izjavo. Povezanost med naklo-
njenostjo do učenja in učenčevo oceno, da so učitelji do njega pošteni, je
močnejša pri fantih kot pri dekletih. Veselje do druženja s sošolkami in so-
šolci je negativno povezano z naklonjenostjo do učenja, bolj izrazito med
dekleti kot med fanti. Učenci, ki gredo v šolo radi zato, da se srečajo s pri-
jatelji, so manj zavzeti za učenje. Sporočilo napovednega modela za dvig

107
   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114