Page 110 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 110
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
motivacije za učenje je jasno: doseči, da bodo učenci radi v šoli in bodo do-
bili dobro povratno informacijo, da se v šoli veliko naučijo. Za fante je po-
sebej pomembno, da so učitelji do njih pošteni. To je skladno z rezultati
študije o ocenjevanju v osmem razredu (Japelj in Cankar, 2018), ki je po-
kazala dvoje: da so fantje pogosto ocenjeni nižje, kot je njihovo znanje, ter
da ocenjevanje v naših šolah pogosto ne meri in ne prepozna zahtevnejše-
ga znanja, ki ga imajo fantje. Veselje do druženja z vrstniki, ki je večje ob
nižji motivaciji za učenje, je lahko izraz iskanja razlogov za hojo v šolo ob
pomanjkanju veselja in uspeha z učenjem, posebej med dekleti.
Podrobnejši vpogled v izpostavljenost nasilju je v četrtem razredu
razkril, da so z doseženim znanjem močneje povezane nekatere specifič-
ne oblike nasilega vedenja, čeprav je nasilja na splošno malo. Dosežki so
izrazito nižji v primeru, da je učenec izpostavljen rednim primerom kraje
svojih predmetov. Dečki in deklice, ki jim redno tedensko kradejo, v na-
ravoslovnem dosežku precej izrazito zaostajajo za vrstniki, ki jim nihče ne
krade, dečki sicer še bolj kot deklice. Drugo nasilno dejanje, ki se povezu-
je z nižjim dosežkom, je širjenje neprijetnih informacij o učenkah, tudi če
se dogaja le nekajkrat na leto, in o učencih, če se dogaja tedensko. Obe de-
janji se od drugih nasilnih dogodkov, ki smo jih opazovali v kazalcu iz-
postavljenosti nasilju, razlikujeta po tem, da je povzročitelj anonimen in
zlahka ostane nerazkrit. Med dečki ima pomemben vpliv na njihovo uče-
nje še izključevanje iz igre ali iz sodelovanja z drugimi, še posebej k temu
prispevajo dogodki, ki jih otrok zaznava, da se zgodijo le nekajkrat na leto.
Predvidevamo, da so to tisti, ki so med bolj problematičnimi in pustijo na
otroku močan vtis. Rezultati sporočajo o povezanosti med znanjem in na-
siljem, vendar kažejo tudi na specifično pomanjkanje določenih informa-
cij, da bi lahko takoj razvili strategije in protokole ukrepanja. Ne vemo,
kaj so razlogi, da je posamezni učenec izločen iz igre ali sodelovanja, prav
tako ne vemo, kaj so razlogi za širjenje neprijetnih informacij o posame-
zniku. Čeprav je oboje nesprejemljivo, pa bi potrebovali dodatne natanč-
nejše opise situacij, da bi lahko razvili splošno preventivo. Potrebno bi bilo
pozorno spremljanje pojavljanja takšne oblike dogodkov še s strani od-
govornih odraslih. Kljub skopim trenutnim informacijam analiza šolam
sporoča, da naj bodo še posebej do dogodkov, ki niso demonstracija fizič-
nega nasilja, pozornejše in naj jih razumejo dovolj resno v povezavi z za-
gotavljanjem enake pravice do znanja za vse učence. Povezanost nasilnih
dogodkov, ki niso fizično nasilje, je z dosežki učencev namreč presenetlji-
vo močna.
V osmem razredu je povezanost motivacije za učenje z zaznavo na-
silja manjša kot v četrtem razredu. Izrazito se loči po spolu. Z motivacijo
deklet za učenje je močno povezana incidenca širjenja laži o njih. Dekleta,
108
motivacije za učenje je jasno: doseči, da bodo učenci radi v šoli in bodo do-
bili dobro povratno informacijo, da se v šoli veliko naučijo. Za fante je po-
sebej pomembno, da so učitelji do njih pošteni. To je skladno z rezultati
študije o ocenjevanju v osmem razredu (Japelj in Cankar, 2018), ki je po-
kazala dvoje: da so fantje pogosto ocenjeni nižje, kot je njihovo znanje, ter
da ocenjevanje v naših šolah pogosto ne meri in ne prepozna zahtevnejše-
ga znanja, ki ga imajo fantje. Veselje do druženja z vrstniki, ki je večje ob
nižji motivaciji za učenje, je lahko izraz iskanja razlogov za hojo v šolo ob
pomanjkanju veselja in uspeha z učenjem, posebej med dekleti.
Podrobnejši vpogled v izpostavljenost nasilju je v četrtem razredu
razkril, da so z doseženim znanjem močneje povezane nekatere specifič-
ne oblike nasilega vedenja, čeprav je nasilja na splošno malo. Dosežki so
izrazito nižji v primeru, da je učenec izpostavljen rednim primerom kraje
svojih predmetov. Dečki in deklice, ki jim redno tedensko kradejo, v na-
ravoslovnem dosežku precej izrazito zaostajajo za vrstniki, ki jim nihče ne
krade, dečki sicer še bolj kot deklice. Drugo nasilno dejanje, ki se povezu-
je z nižjim dosežkom, je širjenje neprijetnih informacij o učenkah, tudi če
se dogaja le nekajkrat na leto, in o učencih, če se dogaja tedensko. Obe de-
janji se od drugih nasilnih dogodkov, ki smo jih opazovali v kazalcu iz-
postavljenosti nasilju, razlikujeta po tem, da je povzročitelj anonimen in
zlahka ostane nerazkrit. Med dečki ima pomemben vpliv na njihovo uče-
nje še izključevanje iz igre ali iz sodelovanja z drugimi, še posebej k temu
prispevajo dogodki, ki jih otrok zaznava, da se zgodijo le nekajkrat na leto.
Predvidevamo, da so to tisti, ki so med bolj problematičnimi in pustijo na
otroku močan vtis. Rezultati sporočajo o povezanosti med znanjem in na-
siljem, vendar kažejo tudi na specifično pomanjkanje določenih informa-
cij, da bi lahko takoj razvili strategije in protokole ukrepanja. Ne vemo,
kaj so razlogi, da je posamezni učenec izločen iz igre ali sodelovanja, prav
tako ne vemo, kaj so razlogi za širjenje neprijetnih informacij o posame-
zniku. Čeprav je oboje nesprejemljivo, pa bi potrebovali dodatne natanč-
nejše opise situacij, da bi lahko razvili splošno preventivo. Potrebno bi bilo
pozorno spremljanje pojavljanja takšne oblike dogodkov še s strani od-
govornih odraslih. Kljub skopim trenutnim informacijam analiza šolam
sporoča, da naj bodo še posebej do dogodkov, ki niso demonstracija fizič-
nega nasilja, pozornejše in naj jih razumejo dovolj resno v povezavi z za-
gotavljanjem enake pravice do znanja za vse učence. Povezanost nasilnih
dogodkov, ki niso fizično nasilje, je z dosežki učencev namreč presenetlji-
vo močna.
V osmem razredu je povezanost motivacije za učenje z zaznavo na-
silja manjša kot v četrtem razredu. Izrazito se loči po spolu. Z motivacijo
deklet za učenje je močno povezana incidenca širjenja laži o njih. Dekleta,
108
