Page 57 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 57
i. bijuklić ■ družbeni inženiring, znanstveni managment ...
transformacijo besed in jezika, ki ga prevaja v instrument, »zgolj še zvok,
nekakšen simbol za neposredno izzivanje občutji in refleksov« (Ellul,
1973: str. 180). Moderna propaganda pa ne meri toliko na spreminjanje
miselnosti množic, temveč je njen temeljni cilj organizacijske narave, kako
organizirati, mobilizirati množice za doseganje ciljev, ki so že postavljeni,
in je po tej plati sorodna znanstvenemu managementu.
Znanstveni management temelji na vzpostavitvi sistema, ki iz sebe
izključi vse, kar ni moč računsko kvantificirati v obče veljavni zakon
opravljanja neke vrste dela ali dejavnosti. Po drugi strani to pomeni, da
so iz njega sistematično izključene človeške kapacitete individualne pre
soje ali mnenja. To je spričo Taylorjevega sistema nujno, saj je plural
nost tista, torej »različna mnenja in prakse, ki je po Taylorju ultimativni
nasprotnik popolnega sistema« (Eriksson, 2011: str. 88). Taylor je pomen
znanstvenega managementa opredelil ravno v tej smeri – kot »odpravo
skoraj vseh razlogov za razhajanja in nestrinjanja med ljudmi« (Taylor v
Eriksson, 2011: str. 88). Ta izključitev je začetno (samo)izvedena pri in
ženirjih samih, saj govorjenje več ni njihova poglavitna lastnost. Ker nji
hova vednost ne temelji na »teorijah in mnenjih« (Haber, 1973: str. 43),
temveč na dejstvih, so »inženirji ljudje redkih besed in mnenj ter boga
ti z dejstvi« (ibid.). Taylor sam opisuje svojo organizacijo (ASME)6 kot
eno najbolj rigidnih družb v deželi, ki vztraja, da vse, kar jim je pred
stavljeno, »mora biti z najmanj besedami, kolikor je mogoče« (Taylor,
1947: str. 171). Temu primerno Mills v svoji analizi elit opredeli mana
gerje kot predstavnike »dobe povzetkov, okrajšav, dvoodstavčnih spo
menic« (Mills, 1965: str. 130).
Specialisti in laiki
Kakšne konsekvence ima ta nova vloga managerske vednosti upravljanja,
ki temelji na znanstvenih faktih in ne več na mnenju, govorjenju? Širše
gledano, so bile iz Taylorjevih odprtih predpostavk dosledno izpeljane šte
vilne antipolitične redefinicije »demokracije«, kjer bistveno in centralno
vlogo pridobi »inženirsko osnovan model vlade« (Jordan, 1994: str. 86).
To posebej velja za ZDA v progresivni dobi, kjer v republikanski ureditvi
prvič množično vstopi označevalec »demokracija«, ki se začne pojavljati
v kontradiktornih kombinacijah kot »industrial democracy« ali kot »sci-
ence of democracy«. Tako postane možno zamišljati si demokracijo izven
vsakršne oblasti demosa in onkraj politike same, in sicer kot nekaj, kar
zadeva ob področje »metod in namenov upravljanja z ljudmi« (Haber,
1973: str. 48). Taylorjeva izključitev subjektivnih kapacitet človeka iz
6 American Society of Mechanical Engineers.
55
transformacijo besed in jezika, ki ga prevaja v instrument, »zgolj še zvok,
nekakšen simbol za neposredno izzivanje občutji in refleksov« (Ellul,
1973: str. 180). Moderna propaganda pa ne meri toliko na spreminjanje
miselnosti množic, temveč je njen temeljni cilj organizacijske narave, kako
organizirati, mobilizirati množice za doseganje ciljev, ki so že postavljeni,
in je po tej plati sorodna znanstvenemu managementu.
Znanstveni management temelji na vzpostavitvi sistema, ki iz sebe
izključi vse, kar ni moč računsko kvantificirati v obče veljavni zakon
opravljanja neke vrste dela ali dejavnosti. Po drugi strani to pomeni, da
so iz njega sistematično izključene človeške kapacitete individualne pre
soje ali mnenja. To je spričo Taylorjevega sistema nujno, saj je plural
nost tista, torej »različna mnenja in prakse, ki je po Taylorju ultimativni
nasprotnik popolnega sistema« (Eriksson, 2011: str. 88). Taylor je pomen
znanstvenega managementa opredelil ravno v tej smeri – kot »odpravo
skoraj vseh razlogov za razhajanja in nestrinjanja med ljudmi« (Taylor v
Eriksson, 2011: str. 88). Ta izključitev je začetno (samo)izvedena pri in
ženirjih samih, saj govorjenje več ni njihova poglavitna lastnost. Ker nji
hova vednost ne temelji na »teorijah in mnenjih« (Haber, 1973: str. 43),
temveč na dejstvih, so »inženirji ljudje redkih besed in mnenj ter boga
ti z dejstvi« (ibid.). Taylor sam opisuje svojo organizacijo (ASME)6 kot
eno najbolj rigidnih družb v deželi, ki vztraja, da vse, kar jim je pred
stavljeno, »mora biti z najmanj besedami, kolikor je mogoče« (Taylor,
1947: str. 171). Temu primerno Mills v svoji analizi elit opredeli mana
gerje kot predstavnike »dobe povzetkov, okrajšav, dvoodstavčnih spo
menic« (Mills, 1965: str. 130).
Specialisti in laiki
Kakšne konsekvence ima ta nova vloga managerske vednosti upravljanja,
ki temelji na znanstvenih faktih in ne več na mnenju, govorjenju? Širše
gledano, so bile iz Taylorjevih odprtih predpostavk dosledno izpeljane šte
vilne antipolitične redefinicije »demokracije«, kjer bistveno in centralno
vlogo pridobi »inženirsko osnovan model vlade« (Jordan, 1994: str. 86).
To posebej velja za ZDA v progresivni dobi, kjer v republikanski ureditvi
prvič množično vstopi označevalec »demokracija«, ki se začne pojavljati
v kontradiktornih kombinacijah kot »industrial democracy« ali kot »sci-
ence of democracy«. Tako postane možno zamišljati si demokracijo izven
vsakršne oblasti demosa in onkraj politike same, in sicer kot nekaj, kar
zadeva ob področje »metod in namenov upravljanja z ljudmi« (Haber,
1973: str. 48). Taylorjeva izključitev subjektivnih kapacitet človeka iz
6 American Society of Mechanical Engineers.
55
