Page 59 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 59
i. bijuklić ■ družbeni inženiring, znanstveni managment ...
izdelovanju konsenza kot manipulaciji simbolov in izrabljanju emocional
nih apelov:
Zaradi njihove transcendentne praktične pomembnosti noben uspešen
voditelj ni nikoli opustil kultivacije simbolov, ki organizirajo njegove sle
dilce (Lippmann, 1960: str. 234).
Ta obrat mu omogoči že omenjena negacija političnih zmožnosti lju
di. Predpostavka o »nerazumski naravi« ljudi, ki v javnih zadevah lah
ko vodi le v samoprevaro in zmoto, tako neposredno upravičuje vpelja
vo manip ulativnih tehnik, ki izzivajo privolitev, pristanek ali enoglasje.
Družba, ki jo je Lippmannova doba razumela kot orjaški kooperativni ko
lektiv, sedaj zahteva stanje permanentne konsenzualnosti, brez katere si ce
lote družbenih procesov in njih krmiljenja, ki sedaj računajo na množično
podporo, ni moč zamišljati. Ko Bernays (1961) utemeljuje funkcije in cilje
PR tehnike, izpostavlja natanko to:
Strinjanje glede splošnih družbenih namenov je esencialno za napredek.
/.../ Brez tovrstnega strinjanja, brez združenega namena, ni napredka in
enota zagotovo pade (Bernays, 1961: str. 127).
Managerski sistem kot princip komunikacijskega
organiziranja družbe
Ena od ključnih kategorij znanstvenega managementa je sistem.
Razpredanja o učinkovitosti organizacijskih sistemov v znanstvenem ma
nagementu imajo po Erikssonu (2011) svojevrstno odmevnost v reformi
stično navdahnjenih ZDA, ki v njih prepozna potencial »politične filozo
fije birokratskega vladanja« (Waring v Eriksson, 2011: str. 91). Govorjenje
o sistemih, ki je prisotno v gibanju mehanskih inženirjev, prevzame znan
stveni management in ga formulira kot svojo kategorijo (managerski sis
tem). S tem preide pomen sistematizacije, ki se je v prvem primeru nana
šala na standarde tehničnih orodij, k načinom človeškega organiziranja. V
ospredju je vprašanje, kako dosedanje »predmanagerske« načine razno
vrstnega človeškega organiziranja zajeti v paradigmo managerskega siste
ma. Pojem sistema, ki se je uporabljal na področju standardizacije mehan
skega inženiringa, so inženirji, da bi lahko postali managerji, po analogiji
»aplicirali na družbene in organizacijske probleme, ki s tem postanejo
homologni problemom iz področja tehnike« (Shenhav, 2006: str. 72). S
to potezo se dovrši predpostavka o družbah, organizacijah, kot tudi člo
veških dejavnostih kot »zadevah inženirskega krmiljenja (engineerable)«
(ibid.). To je sestavni del Taylorjeve zastavitve managementa kot uni
verzalne metode, ki meri na to, da so lahko »vsa družbena, politična ali
57
izdelovanju konsenza kot manipulaciji simbolov in izrabljanju emocional
nih apelov:
Zaradi njihove transcendentne praktične pomembnosti noben uspešen
voditelj ni nikoli opustil kultivacije simbolov, ki organizirajo njegove sle
dilce (Lippmann, 1960: str. 234).
Ta obrat mu omogoči že omenjena negacija političnih zmožnosti lju
di. Predpostavka o »nerazumski naravi« ljudi, ki v javnih zadevah lah
ko vodi le v samoprevaro in zmoto, tako neposredno upravičuje vpelja
vo manip ulativnih tehnik, ki izzivajo privolitev, pristanek ali enoglasje.
Družba, ki jo je Lippmannova doba razumela kot orjaški kooperativni ko
lektiv, sedaj zahteva stanje permanentne konsenzualnosti, brez katere si ce
lote družbenih procesov in njih krmiljenja, ki sedaj računajo na množično
podporo, ni moč zamišljati. Ko Bernays (1961) utemeljuje funkcije in cilje
PR tehnike, izpostavlja natanko to:
Strinjanje glede splošnih družbenih namenov je esencialno za napredek.
/.../ Brez tovrstnega strinjanja, brez združenega namena, ni napredka in
enota zagotovo pade (Bernays, 1961: str. 127).
Managerski sistem kot princip komunikacijskega
organiziranja družbe
Ena od ključnih kategorij znanstvenega managementa je sistem.
Razpredanja o učinkovitosti organizacijskih sistemov v znanstvenem ma
nagementu imajo po Erikssonu (2011) svojevrstno odmevnost v reformi
stično navdahnjenih ZDA, ki v njih prepozna potencial »politične filozo
fije birokratskega vladanja« (Waring v Eriksson, 2011: str. 91). Govorjenje
o sistemih, ki je prisotno v gibanju mehanskih inženirjev, prevzame znan
stveni management in ga formulira kot svojo kategorijo (managerski sis
tem). S tem preide pomen sistematizacije, ki se je v prvem primeru nana
šala na standarde tehničnih orodij, k načinom človeškega organiziranja. V
ospredju je vprašanje, kako dosedanje »predmanagerske« načine razno
vrstnega človeškega organiziranja zajeti v paradigmo managerskega siste
ma. Pojem sistema, ki se je uporabljal na področju standardizacije mehan
skega inženiringa, so inženirji, da bi lahko postali managerji, po analogiji
»aplicirali na družbene in organizacijske probleme, ki s tem postanejo
homologni problemom iz področja tehnike« (Shenhav, 2006: str. 72). S
to potezo se dovrši predpostavka o družbah, organizacijah, kot tudi člo
veških dejavnostih kot »zadevah inženirskega krmiljenja (engineerable)«
(ibid.). To je sestavni del Taylorjeve zastavitve managementa kot uni
verzalne metode, ki meri na to, da so lahko »vsa družbena, politična ali
57