Page 59 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin

i. bijuklić ■ družbeni inženiring, znanstveni managment ...

izdelovanju konsenza kot manipulaciji simbolov in izrabljanju emocional­
nih apelov:

Zaradi njihove transcendentne praktične pomembnosti noben uspešen
voditelj ni nikoli opustil kultivacije simbolov, ki organizirajo njegove sle­
dilce (Lippmann, 1960: str. 234).
Ta obrat mu omogoči že omenjena negacija političnih zmožnosti lju­
di. Predpostavka o »nerazumski naravi« ljudi, ki v javnih zadevah lah­
ko vodi le v samoprevaro in zmoto, tako neposredno upravičuje vpelja­
vo manip­ ulativnih tehnik, ki izzivajo privolitev, pristanek ali enoglasje.
Družba, ki jo je Lippmannova doba razumela kot orjaški kooperativni ko­
lektiv, sedaj zahteva stanje permanentne konsenzualnosti, brez katere si ce­
lote družbenih procesov in njih krmiljenja, ki sedaj računajo na množično
podporo, ni moč zamišljati. Ko Bernays (1961) utemeljuje funkcije in cilje
PR tehnike, izpostavlja natanko to:
Strinjanje glede splošnih družbenih namenov je esencialno za napredek.
/.../ Brez tovrstnega strinjanja, brez združenega namena, ni napredka in
enota zagotovo pade (Bernays, 1961: str. 127).

Managerski sistem kot princip komunikacijskega
organiziranja družbe

Ena od ključnih kategorij znanstvenega managementa je sistem.
Razpredanja o učinkovitosti organizacijskih sistemov v znanstvenem ma­
nagementu imajo po Erikssonu (2011) svojevrstno odmevnost v reformi­
stično navdahnjenih ZDA, ki v njih prepozna potencial »politične filozo­
fije birokratskega vladanja« (Waring v Eriksson, 2011: str. 91). Govorjenje
o sistemih, ki je prisotno v gibanju mehanskih inženirjev, prevzame znan­
stveni management in ga formulira kot svojo kategorijo (managerski sis­
tem). S tem preide pomen sistematizacije, ki se je v prvem primeru nana­
šala na standarde tehničnih orodij, k načinom človeškega organiziranja. V
ospredju je vprašanje, kako dosedanje »predmanagerske« načine razno­
vrstnega človeškega organiziranja zajeti v paradigmo managerskega siste­
ma. Pojem sistema, ki se je uporabljal na področju standardizacije mehan­
skega inženiringa, so inženirji, da bi lahko postali managerji, po analogiji
»aplicirali na družbene in organizacijske probleme, ki s tem postanejo
homo­logni problemom iz področja tehnike« (Shenhav, 2006: str. 72). S
to potezo se dovrši predpostavka o družbah, organizacijah, kot tudi člo­
veških dejavnostih kot »zadevah inženirskega krmiljenja (engineerable)«
(ibid.). To je sestavni del Taylorjeve zastavitve managementa kot uni­
verzalne metode, ki meri na to, da so lahko »vsa družbena, politična ali

57