Page 42 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 42
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
(tak je tudi zgodnje opuščanje izobraževanja) niso nevtralni, temveč vedno
vsaj do neke mere politično konstruirani oz. interpretirani. Navedeno po
meni, da probleme pravzaprav definirajo njihove vnaprej predpostavljene
rešitve. V evropskem neoliberalnem diskurzu rešitev za gospodarsko kon
kurenčnost države in EU tako predstavljajo posamezniki in izobraževal
ni sistem, ki se bodo nenehno prilagajali zahtevam spreminjajočega se trga
dela (Grimaldi, 2012; Gillies in Mifsud, 2016). Reduciranje odgovornosti
za preprečevanje zgodnjega opuščanja izobraževanja zgolj na posamezni
ka in šolo zanika večdimenzionalnost problema oz. celo predvideva, da ga
je mogoče ločiti na različne (medsebojno ločene) vzroke. Takšna politika,
ki odgovornost za zaposljivost prenaša na učence in šolo kot celoto, je pro
blematična, predvsem v smislu (ne)urejenosti in (ne)stabilnosti trga dela,
ki bi (kot obljubljeno) posameznikom z določeno stopnjo izobrazbe omo
gočil emancipacijo in dostojno življenje.
Dejstvo, da so javnopolitični problemi politično konstruirani, priča
o tem, da je vzroke in rešitve vsakega problema mogoče misliti tudi druga
če. Prevladujoče neoliberalno pojmovanje problema zgodnjega opuščanja
izobraževanja je torej treba kritično premišljati tudi z oblikovanjem alter
nativnih predlogov njegovega razumevanja ter temu prilagojenih nacio
nalnih pristopov reševanja problema. Obdobje zatona neoliberalne in po
jav novih racionalnosti (npr. Gaber et al., 2016) predstavlja pravi trenutek
za to.
Literatura in viri
Adam, A. (2014) Analiza predloga sprememb zakona o gimnazijah s per
spektive odnosa med šolo in ekonomijo. Vzgoja in izobraževanje XLV
(3), str. 15–21.
Alexiadou, N. (2005) Social exclusion, and educational opportunity: The
case of British education policies within a European Union context.
Globalisation, Societies and Education 3 (1), str. 101–125.
Alexiadou, N. (2014) Policy learning and Europeanisation in education:
the governance of a field and the transfer of knowledge. V Nordin, A.,
Sundberg, D. (ur.) Transnational policy-flows in European education
– the making and governing of knowledge in the education policy field.
Oxford: Symposium Books, str. 123–140.
Bernhard, S. (2011) Beyond Constructivism: The Political Sociology of an
EU Policy Field. International Political Sociology 5 (4), str. 426–445.
Brunello, G., De Paola, M. (2013) The Costs of Early School Leaving in
Europe. IZA Discussion Paper No. 7791. Bonn: The Institute for the
Study of Labor.
40
(tak je tudi zgodnje opuščanje izobraževanja) niso nevtralni, temveč vedno
vsaj do neke mere politično konstruirani oz. interpretirani. Navedeno po
meni, da probleme pravzaprav definirajo njihove vnaprej predpostavljene
rešitve. V evropskem neoliberalnem diskurzu rešitev za gospodarsko kon
kurenčnost države in EU tako predstavljajo posamezniki in izobraževal
ni sistem, ki se bodo nenehno prilagajali zahtevam spreminjajočega se trga
dela (Grimaldi, 2012; Gillies in Mifsud, 2016). Reduciranje odgovornosti
za preprečevanje zgodnjega opuščanja izobraževanja zgolj na posamezni
ka in šolo zanika večdimenzionalnost problema oz. celo predvideva, da ga
je mogoče ločiti na različne (medsebojno ločene) vzroke. Takšna politika,
ki odgovornost za zaposljivost prenaša na učence in šolo kot celoto, je pro
blematična, predvsem v smislu (ne)urejenosti in (ne)stabilnosti trga dela,
ki bi (kot obljubljeno) posameznikom z določeno stopnjo izobrazbe omo
gočil emancipacijo in dostojno življenje.
Dejstvo, da so javnopolitični problemi politično konstruirani, priča
o tem, da je vzroke in rešitve vsakega problema mogoče misliti tudi druga
če. Prevladujoče neoliberalno pojmovanje problema zgodnjega opuščanja
izobraževanja je torej treba kritično premišljati tudi z oblikovanjem alter
nativnih predlogov njegovega razumevanja ter temu prilagojenih nacio
nalnih pristopov reševanja problema. Obdobje zatona neoliberalne in po
jav novih racionalnosti (npr. Gaber et al., 2016) predstavlja pravi trenutek
za to.
Literatura in viri
Adam, A. (2014) Analiza predloga sprememb zakona o gimnazijah s per
spektive odnosa med šolo in ekonomijo. Vzgoja in izobraževanje XLV
(3), str. 15–21.
Alexiadou, N. (2005) Social exclusion, and educational opportunity: The
case of British education policies within a European Union context.
Globalisation, Societies and Education 3 (1), str. 101–125.
Alexiadou, N. (2014) Policy learning and Europeanisation in education:
the governance of a field and the transfer of knowledge. V Nordin, A.,
Sundberg, D. (ur.) Transnational policy-flows in European education
– the making and governing of knowledge in the education policy field.
Oxford: Symposium Books, str. 123–140.
Bernhard, S. (2011) Beyond Constructivism: The Political Sociology of an
EU Policy Field. International Political Sociology 5 (4), str. 426–445.
Brunello, G., De Paola, M. (2013) The Costs of Early School Leaving in
Europe. IZA Discussion Paper No. 7791. Bonn: The Institute for the
Study of Labor.
40
