Page 39 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 39
u. štremfel ■ zgodnje opuščanje izobraževanja kot javnopolitični problem
problem visoke nezaposlenosti, izdatkov za socialno varnost ter s tem eko
nomske konkurenčnosti države. Pri tem so v ozadje postavljeni statistič
ni podatki, ki kažejo na visoko raven nezaposlenosti tudi tistih mladih z
doseženo visoko stopnjo izobrazbe, ter projekcije CEDEFOP (Evropski
center za razvoj poklicnega usposabljanja), ki kažejo na to, da bo leta 2030
prepad med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili največji ravno pri
visoko (terciarno) izobraženih.
Vsak zapleten problem je edinstven
Ne obstaja skupina zapletenih problemov, za katere bi lahko uporabili
enake rešitve. Edinstvenost vsakega problema (oziroma njegovo razliko
vanje od vseh dotedanjih, čeprav podobnih problemov) povzroča, da rešit
ve in njihov izbor niso takoj razvidni (samoumevni). Če so posplošene re
šitve uporabljene za edinstvene probleme (kar lahko razumemo tudi kot
probleme v različnih nacionalnih kontekstih), pa lahko povzročijo celo
negativne učinke (Rittel in Webber, 1973).13
Izsledki raziskav (pregled v Vidmar et al., 2018) kažejo, da pomem
ben dejavnik zgodnjega opuščanja izobraževanja predstavlja tudi struk
tura in organizacija izobraževalnega sistema. Razlogi za zgodnje opušča
nje izobraževanja med članicami EU se zato (lahko) bistveno razlikujejo.
Čeprav Svet EU (2011) poudarja, da ne obstaja ena sama rešitev za vse dr
žave članice in da je politike za zmanjševanje zgodnjega opuščanja izobra
ževanja treba prilagoditi posebnim okoliščinam v vsaki državi članici, je iz
poročil (npr. Eurydice, 2014) razvidno, da države članice sledijo ukrepom,
predlaganim s strani Evropske komisije.
Vsak zapleten problem je lahko obravnavan kot simptom drugega
problema
Kot uvodoma navedeno, so problemi opredeljeni kot odstopanje med (neza
želeno) trenutno in (zaželeno) prihodnjo situacijo. Proces reševanja proble
ma se začne z iskanjem in pojasnjevanjem vzrokov odstopanja. Naslovitev
oziroma odstranitev določenega vzroka pa lahko predstavlja nov problem,
katerega simptom je izvorni problem (Rittel in Webber, 1973).
V skladu z razumevanjem, da predlagane rešitve razkrivajo, kaj se
zdi določenemu krogu javnopolitičnih odločevalcev problematično, je
iz dokumentov EU mogoče sklepati, da so vzroki za zgodnje opuščanje
13 Pri tem obstaja dvom, na kateri stopnji reševati problem. Če problem ni postavljen dovolj
visoko na agendo, potem je možnosti za uspeh malo, ker problem ne bo dobil zadostne
politične pozornosti in bo le delno/parcialno naslovljen na nižjih ravneh. Na drugi strani,
višje, kot je problem na agendi, bolj splošno je opredeljen (da lahko naslavlja njegove poseb
nosti v različnih kontekstih). Hkrati pa uvrščenost visoko na agendo omogoča prenašanje
odgovornosti za reševanje problema na nižje ravni (Rittel in Webber, 1973).
37
problem visoke nezaposlenosti, izdatkov za socialno varnost ter s tem eko
nomske konkurenčnosti države. Pri tem so v ozadje postavljeni statistič
ni podatki, ki kažejo na visoko raven nezaposlenosti tudi tistih mladih z
doseženo visoko stopnjo izobrazbe, ter projekcije CEDEFOP (Evropski
center za razvoj poklicnega usposabljanja), ki kažejo na to, da bo leta 2030
prepad med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili največji ravno pri
visoko (terciarno) izobraženih.
Vsak zapleten problem je edinstven
Ne obstaja skupina zapletenih problemov, za katere bi lahko uporabili
enake rešitve. Edinstvenost vsakega problema (oziroma njegovo razliko
vanje od vseh dotedanjih, čeprav podobnih problemov) povzroča, da rešit
ve in njihov izbor niso takoj razvidni (samoumevni). Če so posplošene re
šitve uporabljene za edinstvene probleme (kar lahko razumemo tudi kot
probleme v različnih nacionalnih kontekstih), pa lahko povzročijo celo
negativne učinke (Rittel in Webber, 1973).13
Izsledki raziskav (pregled v Vidmar et al., 2018) kažejo, da pomem
ben dejavnik zgodnjega opuščanja izobraževanja predstavlja tudi struk
tura in organizacija izobraževalnega sistema. Razlogi za zgodnje opušča
nje izobraževanja med članicami EU se zato (lahko) bistveno razlikujejo.
Čeprav Svet EU (2011) poudarja, da ne obstaja ena sama rešitev za vse dr
žave članice in da je politike za zmanjševanje zgodnjega opuščanja izobra
ževanja treba prilagoditi posebnim okoliščinam v vsaki državi članici, je iz
poročil (npr. Eurydice, 2014) razvidno, da države članice sledijo ukrepom,
predlaganim s strani Evropske komisije.
Vsak zapleten problem je lahko obravnavan kot simptom drugega
problema
Kot uvodoma navedeno, so problemi opredeljeni kot odstopanje med (neza
želeno) trenutno in (zaželeno) prihodnjo situacijo. Proces reševanja proble
ma se začne z iskanjem in pojasnjevanjem vzrokov odstopanja. Naslovitev
oziroma odstranitev določenega vzroka pa lahko predstavlja nov problem,
katerega simptom je izvorni problem (Rittel in Webber, 1973).
V skladu z razumevanjem, da predlagane rešitve razkrivajo, kaj se
zdi določenemu krogu javnopolitičnih odločevalcev problematično, je
iz dokumentov EU mogoče sklepati, da so vzroki za zgodnje opuščanje
13 Pri tem obstaja dvom, na kateri stopnji reševati problem. Če problem ni postavljen dovolj
visoko na agendo, potem je možnosti za uspeh malo, ker problem ne bo dobil zadostne
politične pozornosti in bo le delno/parcialno naslovljen na nižjih ravneh. Na drugi strani,
višje, kot je problem na agendi, bolj splošno je opredeljen (da lahko naslavlja njegove poseb
nosti v različnih kontekstih). Hkrati pa uvrščenost visoko na agendo omogoča prenašanje
odgovornosti za reševanje problema na nižje ravni (Rittel in Webber, 1973).
37
