Page 37 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 37
u. štremfel ■ zgodnje opuščanje izobraževanja kot javnopolitični problem
skupnih ciljev ter posledično odprtost do predlogov reševanja tako zazna
nih javnopolitičnih problemov.
Rešitev zapletenih problemov ni mogoče takoj in dokončno
preizkusiti
Uvedba posameznih (parcialnih ali začasnih) rešitev zapletenih javno
političnih problemov ima vpliv na družbo v daljšem časovnem obdobju.
Učinki številnih novo uvedenih ukrepov se zato lahko prepletajo, zara
di česar je izredno težko oceniti učinek posameznega izmed uvedenih
ukrepov ter sprejeti racionalno odločitev o nadaljevanju oziroma ukini
tvi določenega ukrepa. Prav tako izziv predstavlja vrednotenje vpliva, ki
ga imajo na določeno javnopolitično področje širši trendi v družbi, ki niso
neposredno povezani z uvedenimi ukrepi (Rittel in Webber, 1973).
Vsaka rešitev zapletenega problema je pomembna
Pri zapletenih problemih ni priložnosti za učenje s poskusi in napakami,
saj ima vsaka implementirana rešitev lahko pomembne dolgotrajne (nega
tivne) posledice na družbo. Enako velja za vsak poskus popravka takšnih
napačnih odločitev (Rittel in Webber, 1973).
Vpogled v dokumente EU razkrije, da so bili od leta 2000, ko je bila
na ravni EU opredeljena referenčna raven uspešnosti na področju zgodnje
ga opuščanja izobraževanja, uvedeni številni raznoliki prevencijski, inter
vencijski in kompenzacijski ukrepi (Eurydice, 2014; Evropska komisija,
2013). Kljub pomanjkanju vrednotenj, da določene že izvedene rešitve res
prinašajo pozitivne/negativne učinke, pa so uvedeni vedno novi pristopi
(na primer medsektorsko sodelovanje). Svet EU (2015) pa države članice
še nadalje poziva k eksperimentiranju z novimi in inovativnimi pristopi.
Nezmožnost in odsotnost objektivnega vrednotenja omogoča izva
janje ideoloških ukrepov, za katere javnopolitični odločevalci sodelujoče
z različnimi mehanizmi (kot so projekcije negativnih posledic zgodnjega
opuščanja izobraževanja v odraslem življenju; Brunello in De Paola, 2013)
prepričajo k nujnosti njihovega reševanja po točno določeni poti. Svet EU
(2011) je na primer izpostavil, da vsi dosedanji ukrepi za zmanjšanje zgod
njega opuščanja izobraževanja niso bili (dovolj) uspešni/učinkoviti in da
so potrebni nadaljnji in novi ukrepi, med njimi pa izpostavil nezadostne
prevencijske in zgodnje intervencijske ukrepe (o. a.: torej tiste, ki naj jih
zagotovi šola).
Zapleteni problemi nimajo končnega nabora možnih rešitev
Ni mogoče dokazati, da so bile identificirane in obravnavane prav vse re
šitve zapletenega problema. Med številnimi potencialnimi rešitvami
35
skupnih ciljev ter posledično odprtost do predlogov reševanja tako zazna
nih javnopolitičnih problemov.
Rešitev zapletenih problemov ni mogoče takoj in dokončno
preizkusiti
Uvedba posameznih (parcialnih ali začasnih) rešitev zapletenih javno
političnih problemov ima vpliv na družbo v daljšem časovnem obdobju.
Učinki številnih novo uvedenih ukrepov se zato lahko prepletajo, zara
di česar je izredno težko oceniti učinek posameznega izmed uvedenih
ukrepov ter sprejeti racionalno odločitev o nadaljevanju oziroma ukini
tvi določenega ukrepa. Prav tako izziv predstavlja vrednotenje vpliva, ki
ga imajo na določeno javnopolitično področje širši trendi v družbi, ki niso
neposredno povezani z uvedenimi ukrepi (Rittel in Webber, 1973).
Vsaka rešitev zapletenega problema je pomembna
Pri zapletenih problemih ni priložnosti za učenje s poskusi in napakami,
saj ima vsaka implementirana rešitev lahko pomembne dolgotrajne (nega
tivne) posledice na družbo. Enako velja za vsak poskus popravka takšnih
napačnih odločitev (Rittel in Webber, 1973).
Vpogled v dokumente EU razkrije, da so bili od leta 2000, ko je bila
na ravni EU opredeljena referenčna raven uspešnosti na področju zgodnje
ga opuščanja izobraževanja, uvedeni številni raznoliki prevencijski, inter
vencijski in kompenzacijski ukrepi (Eurydice, 2014; Evropska komisija,
2013). Kljub pomanjkanju vrednotenj, da določene že izvedene rešitve res
prinašajo pozitivne/negativne učinke, pa so uvedeni vedno novi pristopi
(na primer medsektorsko sodelovanje). Svet EU (2015) pa države članice
še nadalje poziva k eksperimentiranju z novimi in inovativnimi pristopi.
Nezmožnost in odsotnost objektivnega vrednotenja omogoča izva
janje ideoloških ukrepov, za katere javnopolitični odločevalci sodelujoče
z različnimi mehanizmi (kot so projekcije negativnih posledic zgodnjega
opuščanja izobraževanja v odraslem življenju; Brunello in De Paola, 2013)
prepričajo k nujnosti njihovega reševanja po točno določeni poti. Svet EU
(2011) je na primer izpostavil, da vsi dosedanji ukrepi za zmanjšanje zgod
njega opuščanja izobraževanja niso bili (dovolj) uspešni/učinkoviti in da
so potrebni nadaljnji in novi ukrepi, med njimi pa izpostavil nezadostne
prevencijske in zgodnje intervencijske ukrepe (o. a.: torej tiste, ki naj jih
zagotovi šola).
Zapleteni problemi nimajo končnega nabora možnih rešitev
Ni mogoče dokazati, da so bile identificirane in obravnavane prav vse re
šitve zapletenega problema. Med številnimi potencialnimi rešitvami
35
