Page 41 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 41
u. štremfel ■ zgodnje opuščanje izobraževanja kot javnopolitični problem
V skladu s prevladujočo neoliberalno logiko v EU je doseganje dolo
čene stopnje izobrazbe, s katero si bo izboljšal svoje zaposlitvene možno
sti, odgovornost posameznika. Odgovornost za uspeh v šoli in posledič
no v (poklicnem) življenju je v rokah posameznega učenca. Posameznik
ima tako moralno dolžnost skrbeti za razvoj svojega človeškega kapitala in
izkoristiti priložnosti, ki mu jih pri tem nudita šola in država (Grimaldi,
2012: str. 1134). Naloga šole, v skladu z neoliberalnim diskurzom v EU,
torej je, da mladim nudi priložnosti, da v polnosti razvijajo svoj človeški
kapital. V kolikor učencem v izobraževanju ne uspe in ga zgodaj opusti
jo, pa je le-to posledica neuspešnih šol, v katerih nekompetentni učitelji
do takšnih učencev izkazujejo nizka pričakovanja, učenja ne prikazujejo
kot privlačnega ter mladim ne dajo priložnosti, da prepoznajo pomen iz
obrazbe na njihovi življenjski in poklicni poti (Alexiadou, 2005). Od šole
se pričakuje, da bo odpravila vse (ne nujno s šolskimi dejavniki pogojene)
individualne in sistemske dejavnike šolskega uspeha, se stalno preobliko
vala in modernizirala in s tem prilagodila spreminjajočim se gospodar
skim razmeram.
Vprašanje (Ross in Leathwood, 2013), ali niso morda ravno družbene
in gospodarske razmere tiste, ki do določene mere prispevajo k zgodnjemu
opuščanju izobraževanja, pa v evropskem neoliberalnem diskurzu ostaja
zamolčano oziroma odprto. Odgovornost za zgodnje opuščanje izobraže
vanja tako ostaja individualna odgovornost posameznega učenca, učitelja
in šole in ne kolektivna odgovornost vseh segmentov družbe.
Sklep
Čeprav je skupno reševanje javnopolitičnih problemov v EU lahko privlač
na ideja za sodelujoče države, toliko bolj, če v nacionalnem okolju obsta
ja negotovost njihovega reševanja in so na ravni EU oblikovane navidezn o
nevtralne in učinkovite rešitve, kritični pristopi (npr. Hoppe, 2011) izpo
stavljajo potrebo po premišljanju zasnovanosti nove oblike vladavine (pro
blemov) v EU ter njenega vpliva na suverenost držav članic na področju
izobraževanja. Prav tako so številni pristopi izzvali tradicionalno raciona
listično pojmovanje identifikacije in iskanja rešitev javnopolitičnih pro
blemov. V času, ko je reševanje javnopolitičnih problemov v EU blizu he
gemonskega razmišljanja o pomenu na podatkih temelječega oblikovanja
politik ter neoliberalnem pojmovanju učencev in šole kot »reševalcev«
širših družbenih problemov, članek služi kot precej potrebna prekinitev
domneve, da so javnopolitični problemi fiksni in predstavljajo nesporne
izhodiščne točke za razvoj (evropskih) javnih politik.
Članek z uporabo koncepta zapletenih javnopolitičnih problemov
(Rittel in Webber, 1973) osvetljuje dejstvo, da sodobni družbeni problemi
39
V skladu s prevladujočo neoliberalno logiko v EU je doseganje dolo
čene stopnje izobrazbe, s katero si bo izboljšal svoje zaposlitvene možno
sti, odgovornost posameznika. Odgovornost za uspeh v šoli in posledič
no v (poklicnem) življenju je v rokah posameznega učenca. Posameznik
ima tako moralno dolžnost skrbeti za razvoj svojega človeškega kapitala in
izkoristiti priložnosti, ki mu jih pri tem nudita šola in država (Grimaldi,
2012: str. 1134). Naloga šole, v skladu z neoliberalnim diskurzom v EU,
torej je, da mladim nudi priložnosti, da v polnosti razvijajo svoj človeški
kapital. V kolikor učencem v izobraževanju ne uspe in ga zgodaj opusti
jo, pa je le-to posledica neuspešnih šol, v katerih nekompetentni učitelji
do takšnih učencev izkazujejo nizka pričakovanja, učenja ne prikazujejo
kot privlačnega ter mladim ne dajo priložnosti, da prepoznajo pomen iz
obrazbe na njihovi življenjski in poklicni poti (Alexiadou, 2005). Od šole
se pričakuje, da bo odpravila vse (ne nujno s šolskimi dejavniki pogojene)
individualne in sistemske dejavnike šolskega uspeha, se stalno preobliko
vala in modernizirala in s tem prilagodila spreminjajočim se gospodar
skim razmeram.
Vprašanje (Ross in Leathwood, 2013), ali niso morda ravno družbene
in gospodarske razmere tiste, ki do določene mere prispevajo k zgodnjemu
opuščanju izobraževanja, pa v evropskem neoliberalnem diskurzu ostaja
zamolčano oziroma odprto. Odgovornost za zgodnje opuščanje izobraže
vanja tako ostaja individualna odgovornost posameznega učenca, učitelja
in šole in ne kolektivna odgovornost vseh segmentov družbe.
Sklep
Čeprav je skupno reševanje javnopolitičnih problemov v EU lahko privlač
na ideja za sodelujoče države, toliko bolj, če v nacionalnem okolju obsta
ja negotovost njihovega reševanja in so na ravni EU oblikovane navidezn o
nevtralne in učinkovite rešitve, kritični pristopi (npr. Hoppe, 2011) izpo
stavljajo potrebo po premišljanju zasnovanosti nove oblike vladavine (pro
blemov) v EU ter njenega vpliva na suverenost držav članic na področju
izobraževanja. Prav tako so številni pristopi izzvali tradicionalno raciona
listično pojmovanje identifikacije in iskanja rešitev javnopolitičnih pro
blemov. V času, ko je reševanje javnopolitičnih problemov v EU blizu he
gemonskega razmišljanja o pomenu na podatkih temelječega oblikovanja
politik ter neoliberalnem pojmovanju učencev in šole kot »reševalcev«
širših družbenih problemov, članek služi kot precej potrebna prekinitev
domneve, da so javnopolitični problemi fiksni in predstavljajo nesporne
izhodiščne točke za razvoj (evropskih) javnih politik.
Članek z uporabo koncepta zapletenih javnopolitičnih problemov
(Rittel in Webber, 1973) osvetljuje dejstvo, da sodobni družbeni problemi
39
