Page 40 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 40
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
izobraževanja predvsem v izobraževalnem sistemu, ki z visokim deležem
mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje, negativno prispeva h gospodar
skemu razvoju države. A problem zgodnjega opuščanja izobraževanja je
tako mogoče videti ne le kot vzrok, temveč kot posledico negativnih gos
podarskih sprememb. To poleg načelnih teoretskih razprav o naravi (jav
no)političnih problemov (npr. Hoppe, 2011) potrjujejo tudi empirične
raziskave (npr. Gutman et al., 2012) o negativnih vplivih negotovih raz
mer na trgu dela na razvoj poklicnih/kariernih aspiracij mladostnikov kot
pomembnih dejavnikov akademske uspešnosti. Navedeno potrjuje ugoto
vitve De Witteja in sodelavcev (2013), da zgodnje opuščanje izobraževa
nja ni (vedno) neracionalno dejanje mladih, kot ga pogosto prikazujejo,
temveč racionalno tehtanje stroškov in koristi vztrajanja v izobraževanju.
Zgodnje opuščanje izobraževanja je tako treba razumeti (tudi) kot odsev
vsakokratnih pesimističnih zaznav mladih o stanju v družbi in na trgu
dela.
Obstoj odstopanja, ki predstavlja zapleten problem, je lahko
pojasnjen na številne načine; Izbor razlage določa način reševanja
zapletenega problema
Vzrokov oziroma kombinacij vzrokov zapletenih problemov ne moremo
temeljito pojasniti. Prav tako ne moremo jasno trditi ali preveriti, ali bi
bilo določeno stanje ob nesprejetju določene rešitve slabše, ali da se je le-to
zagotovo izboljšalo zaradi uvedbe prav določenega ukrepa. Izbor rešitve
zato temelji na oceni verjetnosti. Ideološko ozadje javnopolitičnih odloče
valcev pa je ključno pri pojasnjevanju in reševanju zapletenega problema
(Rittel in Webber, 1973).
Nezmožnost in odsotnost objektivnega vrednotenja omogoča
ta pripis pozitivnih učinkov pri zmanjševanju zgodnjega opuščanja
izobraževanja določenim ukrepom, čeprav so se pozitivni učinki zgodili
zaradi širših trendov v družbi. Podatki Eurostata (2018) tako kažejo, da se
je zgodnje opuščanje izobraževanja v EU bistveno zmanjševalo že od leta
1992, torej ga ni nujno pripisati ukrepom, ki jih je EU na tem področju za
čela sistematično sprejemati leta 2000.
Javnopolitični odločevalci so odgovorni za svoje odločitve
Zaradi značilnosti družbenega konteksta javnopolitični odločevalci svo
jih rešitev in ukrepov ne morejo predhodno preveriti. Javnopolitični od
ločevalci so odgovorni za posledice (ideološko) sprejetih rešitev oziroma
ukrepov, ki jih le-ti sprožajo v družbi. Pri tem pa se soočajo s številnimi,
na različnih in nasprotujočih si kriterijih temelječimi, sodbami v pluralni
družbi (Rittel in Webber, 1973).
38
izobraževanja predvsem v izobraževalnem sistemu, ki z visokim deležem
mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje, negativno prispeva h gospodar
skemu razvoju države. A problem zgodnjega opuščanja izobraževanja je
tako mogoče videti ne le kot vzrok, temveč kot posledico negativnih gos
podarskih sprememb. To poleg načelnih teoretskih razprav o naravi (jav
no)političnih problemov (npr. Hoppe, 2011) potrjujejo tudi empirične
raziskave (npr. Gutman et al., 2012) o negativnih vplivih negotovih raz
mer na trgu dela na razvoj poklicnih/kariernih aspiracij mladostnikov kot
pomembnih dejavnikov akademske uspešnosti. Navedeno potrjuje ugoto
vitve De Witteja in sodelavcev (2013), da zgodnje opuščanje izobraževa
nja ni (vedno) neracionalno dejanje mladih, kot ga pogosto prikazujejo,
temveč racionalno tehtanje stroškov in koristi vztrajanja v izobraževanju.
Zgodnje opuščanje izobraževanja je tako treba razumeti (tudi) kot odsev
vsakokratnih pesimističnih zaznav mladih o stanju v družbi in na trgu
dela.
Obstoj odstopanja, ki predstavlja zapleten problem, je lahko
pojasnjen na številne načine; Izbor razlage določa način reševanja
zapletenega problema
Vzrokov oziroma kombinacij vzrokov zapletenih problemov ne moremo
temeljito pojasniti. Prav tako ne moremo jasno trditi ali preveriti, ali bi
bilo določeno stanje ob nesprejetju določene rešitve slabše, ali da se je le-to
zagotovo izboljšalo zaradi uvedbe prav določenega ukrepa. Izbor rešitve
zato temelji na oceni verjetnosti. Ideološko ozadje javnopolitičnih odloče
valcev pa je ključno pri pojasnjevanju in reševanju zapletenega problema
(Rittel in Webber, 1973).
Nezmožnost in odsotnost objektivnega vrednotenja omogoča
ta pripis pozitivnih učinkov pri zmanjševanju zgodnjega opuščanja
izobraževanja določenim ukrepom, čeprav so se pozitivni učinki zgodili
zaradi širših trendov v družbi. Podatki Eurostata (2018) tako kažejo, da se
je zgodnje opuščanje izobraževanja v EU bistveno zmanjševalo že od leta
1992, torej ga ni nujno pripisati ukrepom, ki jih je EU na tem področju za
čela sistematično sprejemati leta 2000.
Javnopolitični odločevalci so odgovorni za svoje odločitve
Zaradi značilnosti družbenega konteksta javnopolitični odločevalci svo
jih rešitev in ukrepov ne morejo predhodno preveriti. Javnopolitični od
ločevalci so odgovorni za posledice (ideološko) sprejetih rešitev oziroma
ukrepov, ki jih le-ti sprožajo v družbi. Pri tem pa se soočajo s številnimi,
na različnih in nasprotujočih si kriterijih temelječimi, sodbami v pluralni
družbi (Rittel in Webber, 1973).
38
