Page 38 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 38
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
zapletenega problema je stvar presoje, katero izmed njih izvesti in/ali is
kanje potencialnih rešitev še razširiti. Izbor rešitve, ki bo izvedena, zato
temelji na (politični) presoji javnopolitičnih odločevalcev, njihovo imple
mentacijo pa zagotavlja njihova kredibilnost pri izvajalcih politik (Rittel
in Webber, 1973).
Kot že navedeno, je glede na kompleksnost zgodnjega opuščanja iz
obraževanja težko ugotoviti, kateri dejavnik v prepletu številnih dejavni
kov predstavlja središče problema, in posledično izbrati najprimernejšo
rešitev.11 Navedeno javnopolitičnim odločevalcem omogoča izbor točno
določenih ideološko pogojenih rešitev.
Številni avtorji (npr. Grimaldi, 2012; Gillies in Mifsud, 2016) izpo
stavljajo, da je zgodnje opuščanje izobraževanja v EU prepričljivo zredu
cirano predvsem na problem gospodarske konkurenčnosti držav in EU
kot celote, s tem pa izloča vse ostale interpretacije izvora in posledic pro
blema. V tem oziru so odmevne ekonomske projekcije (Hanushek in
Woessmann, 2010; Brunello in De Paola, 2013), po katerih naj bi predpo
stavljeno zmanjševanje deleža učencev z nizkimi dosežki12 (kot potenci
alnih posameznikov, ki bodo zgodaj opustili izobraževanje) na ravni EU
do leta 2020 predstavljalo 21 trilijonov evrov prihrankov in s tem dopri
nosa h gospodarski rasti. Avtorji (npr. Gilles in Mifsud, 2016) opozarjajo,
da je v tem pogledu zgodnje opuščanje izobraževanja zoženo na ekonom
ski problem, v katerem so posamezniki razumljeni kot enote ekonomi
je, od katerih se zahteva vse večjo produktivnost. V skladu s takšnim dis
kurzom bodo posamezniki, ki bodo zgodaj opustili izobraževanje, škodili
ne le sebi, temveč predvsem ekonomski konkurenčnosti države in EU kot
celote.
Avtorji (Grimaldi, 2012; Gillies in Mifsud, 2016) nadalje opozarja
jo, da je zgodnje opuščanje izobraževanja opredeljeno kot del socialne po
litike le toliko, kolikor se nanaša na stroške socialne varnosti mladih, ki
zgodaj zapustijo izobraževanje, ne pa v smislu celostnega zagotavljanja so
cialne vključenosti in s tem kohezivnosti v družbi. V dokumentih EU je
tako vzpostavljena zelo jasna vzročna zveza med uspehom v izobraževa
nju, zaposlenostjo in posledično socialno vključenostjo mladih. Socialno
izključeni so torej (vsi) tisti, ki niso vključeni v izobraževanje in/ali trg de
lovne sile. Tisti, ki zgodaj opustijo izobraževanje, so torej razumljeni kot
11 Npr. medsektorsko sodelovanje kot strategija zgodnjega opuščanja izobraževanja je bila
v EU agendo vpeljana šele v letu 2011, čeprav je v znanstvenih razpravah medsektorsko
sodelovanje že dalj časa prepoznano kot pomembno.
12 Kot učence z nizkimi dosežki kazalnik EU opredeljuje tiste 15-letnike, ki ne dosegajo te
meljne ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA. EU si je
zastavila cilj, da bo delež takšnih učencev in učenk do leta 2020 v EU manj kot 15 %.
36
zapletenega problema je stvar presoje, katero izmed njih izvesti in/ali is
kanje potencialnih rešitev še razširiti. Izbor rešitve, ki bo izvedena, zato
temelji na (politični) presoji javnopolitičnih odločevalcev, njihovo imple
mentacijo pa zagotavlja njihova kredibilnost pri izvajalcih politik (Rittel
in Webber, 1973).
Kot že navedeno, je glede na kompleksnost zgodnjega opuščanja iz
obraževanja težko ugotoviti, kateri dejavnik v prepletu številnih dejavni
kov predstavlja središče problema, in posledično izbrati najprimernejšo
rešitev.11 Navedeno javnopolitičnim odločevalcem omogoča izbor točno
določenih ideološko pogojenih rešitev.
Številni avtorji (npr. Grimaldi, 2012; Gillies in Mifsud, 2016) izpo
stavljajo, da je zgodnje opuščanje izobraževanja v EU prepričljivo zredu
cirano predvsem na problem gospodarske konkurenčnosti držav in EU
kot celote, s tem pa izloča vse ostale interpretacije izvora in posledic pro
blema. V tem oziru so odmevne ekonomske projekcije (Hanushek in
Woessmann, 2010; Brunello in De Paola, 2013), po katerih naj bi predpo
stavljeno zmanjševanje deleža učencev z nizkimi dosežki12 (kot potenci
alnih posameznikov, ki bodo zgodaj opustili izobraževanje) na ravni EU
do leta 2020 predstavljalo 21 trilijonov evrov prihrankov in s tem dopri
nosa h gospodarski rasti. Avtorji (npr. Gilles in Mifsud, 2016) opozarjajo,
da je v tem pogledu zgodnje opuščanje izobraževanja zoženo na ekonom
ski problem, v katerem so posamezniki razumljeni kot enote ekonomi
je, od katerih se zahteva vse večjo produktivnost. V skladu s takšnim dis
kurzom bodo posamezniki, ki bodo zgodaj opustili izobraževanje, škodili
ne le sebi, temveč predvsem ekonomski konkurenčnosti države in EU kot
celote.
Avtorji (Grimaldi, 2012; Gillies in Mifsud, 2016) nadalje opozarja
jo, da je zgodnje opuščanje izobraževanja opredeljeno kot del socialne po
litike le toliko, kolikor se nanaša na stroške socialne varnosti mladih, ki
zgodaj zapustijo izobraževanje, ne pa v smislu celostnega zagotavljanja so
cialne vključenosti in s tem kohezivnosti v družbi. V dokumentih EU je
tako vzpostavljena zelo jasna vzročna zveza med uspehom v izobraževa
nju, zaposlenostjo in posledično socialno vključenostjo mladih. Socialno
izključeni so torej (vsi) tisti, ki niso vključeni v izobraževanje in/ali trg de
lovne sile. Tisti, ki zgodaj opustijo izobraževanje, so torej razumljeni kot
11 Npr. medsektorsko sodelovanje kot strategija zgodnjega opuščanja izobraževanja je bila
v EU agendo vpeljana šele v letu 2011, čeprav je v znanstvenih razpravah medsektorsko
sodelovanje že dalj časa prepoznano kot pomembno.
12 Kot učence z nizkimi dosežki kazalnik EU opredeljuje tiste 15-letnike, ki ne dosegajo te
meljne ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA. EU si je
zastavila cilj, da bo delež takšnih učencev in učenk do leta 2020 v EU manj kot 15 %.
36
