Page 35 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 35
u. štremfel ■ zgodnje opuščanje izobraževanja kot javnopolitični problem
Ne obstaja ena sama jasna opredelitev zapletenega problema
Pri zapletenih problemih javnopolitični odločevalci ne morejo pridobiti
vseh informacij, ki bi bile podlaga za celostno razumevanje in opredelitev
ter posledično celovito rešitev problema. Razumevanje problema je zato
odvisno od idej posameznih javnopolitičnih odločevalcev, kako ga reši
ti. Po tem razmišljanju javne politike (oziroma ukrepi za rešitev javnopoli
tičnih problemov) vsebujejo implicitne predstave, kaj predstavlja problem
(Rittel in Webber, 1973).
Zgodnje opuščanje izobraževanja v EU ni enoznačno opredeljen
koncept. Čeprav se kot referenčna raven povprečne evropske uspešno
sti uporablja zgodnje opuščanje izobraževanja (angl. early school leaving,
ESL), lahko v EU zasledimo tudi uporabo drugih opredelitev, kot so osip
(angl. dropout), nevključenost v izobraževanje, zaposlovanje in usposablja
nje (angl. not in education, employment and training, NEET) ter zgodnje
opuščanje izobraževanja in usposabljanja (angl. early leaving from educa-
tion and training, ELET), njihovo vsebinsko razlikovanje pa je razvidno
tudi iz različnih statističnih merjenj pojava (Oomen in Plant, 2014).
Vzrok za zgodnje opuščanje izobraževanja ni en sam. Zgodnja opu
stitev izobraževanja namreč ni enkratna individualna odločitev posame
znika, temveč je posledica niza različnih (negativnih) dogodkov in dejav
nikov v njegovem osebnem, družinskem in/ali šolskem življenju. Preplet
številnih dejavnikov (na individualni, šolski, sistemski ravni), ki vodijo do
zgodnjega opuščanja izobraževanja, opredeljuje zgodnje opuščanje izobra
ževanja kot kompleksen problem, ki zahteva prav takšne raznolike, a ko
herentne pristope njegovega reševanja (Evropska komisija, 2013; Evropski
parlament, 2011). Hkrati pa dopuščajo možnost njihovega delnega eno
stranskega naslavljanja.
Številčnost opredelitev, vzrokov, ocenjenih posledic in že sprejetih
ukrepov njegovega reševanja opredeljuje zgodnje opuščanje izobraževanja
kot zapleten problem. V naboru raznovrstnih alternativ ima vsak akter
lahko svoje argumente/prepričanja, kaj so prevladujoči vzroki zgodnjega
opuščanja izobraževanja in kako jih nasloviti.
Pri zapletenih problemih ne obstaja jasna definicija, kdaj so rešeni
Ker zapletenih problemov ni mogoče celovito opredeliti in nasloviti, tudi
ne obstaja kriterij, po katerem bi lahko presodili, kdaj so rešeni. V ozadju
je zato vedno prepričanje, da bi problem lahko rešili še bolje in da bi z do
datnimi vložki in prizadevanji lahko povečali možnosti najti (še) boljše re
šitve (Rittel in Webber, 1973).
Na področju zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU navedene
predpostavke potrjuje referenčna raven evropske uspešnosti, po kateri naj
33
Ne obstaja ena sama jasna opredelitev zapletenega problema
Pri zapletenih problemih javnopolitični odločevalci ne morejo pridobiti
vseh informacij, ki bi bile podlaga za celostno razumevanje in opredelitev
ter posledično celovito rešitev problema. Razumevanje problema je zato
odvisno od idej posameznih javnopolitičnih odločevalcev, kako ga reši
ti. Po tem razmišljanju javne politike (oziroma ukrepi za rešitev javnopoli
tičnih problemov) vsebujejo implicitne predstave, kaj predstavlja problem
(Rittel in Webber, 1973).
Zgodnje opuščanje izobraževanja v EU ni enoznačno opredeljen
koncept. Čeprav se kot referenčna raven povprečne evropske uspešno
sti uporablja zgodnje opuščanje izobraževanja (angl. early school leaving,
ESL), lahko v EU zasledimo tudi uporabo drugih opredelitev, kot so osip
(angl. dropout), nevključenost v izobraževanje, zaposlovanje in usposablja
nje (angl. not in education, employment and training, NEET) ter zgodnje
opuščanje izobraževanja in usposabljanja (angl. early leaving from educa-
tion and training, ELET), njihovo vsebinsko razlikovanje pa je razvidno
tudi iz različnih statističnih merjenj pojava (Oomen in Plant, 2014).
Vzrok za zgodnje opuščanje izobraževanja ni en sam. Zgodnja opu
stitev izobraževanja namreč ni enkratna individualna odločitev posame
znika, temveč je posledica niza različnih (negativnih) dogodkov in dejav
nikov v njegovem osebnem, družinskem in/ali šolskem življenju. Preplet
številnih dejavnikov (na individualni, šolski, sistemski ravni), ki vodijo do
zgodnjega opuščanja izobraževanja, opredeljuje zgodnje opuščanje izobra
ževanja kot kompleksen problem, ki zahteva prav takšne raznolike, a ko
herentne pristope njegovega reševanja (Evropska komisija, 2013; Evropski
parlament, 2011). Hkrati pa dopuščajo možnost njihovega delnega eno
stranskega naslavljanja.
Številčnost opredelitev, vzrokov, ocenjenih posledic in že sprejetih
ukrepov njegovega reševanja opredeljuje zgodnje opuščanje izobraževanja
kot zapleten problem. V naboru raznovrstnih alternativ ima vsak akter
lahko svoje argumente/prepričanja, kaj so prevladujoči vzroki zgodnjega
opuščanja izobraževanja in kako jih nasloviti.
Pri zapletenih problemih ne obstaja jasna definicija, kdaj so rešeni
Ker zapletenih problemov ni mogoče celovito opredeliti in nasloviti, tudi
ne obstaja kriterij, po katerem bi lahko presodili, kdaj so rešeni. V ozadju
je zato vedno prepričanje, da bi problem lahko rešili še bolje in da bi z do
datnimi vložki in prizadevanji lahko povečali možnosti najti (še) boljše re
šitve (Rittel in Webber, 1973).
Na področju zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU navedene
predpostavke potrjuje referenčna raven evropske uspešnosti, po kateri naj
33
