Page 34 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 34
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
k zmanjševanju revščine v družbi. V času gospodarske krize pa je vzpo
redno z nujnostjo reform izobraževanja v dokumentih EU zaslediti tudi
nujnost okrepljenega sodelovanja na področju izobraževanja. Svet EU
(2013) tako poziva Evropsko komisijo in države članice, da se še aktiv
neje vključijo v proces identifikacije in reševanja skupnih javnopolitič
nih problemov. Pri tem pa naj bi okrepljena odprta metoda koordinacije
omogočala spremljati izvedene reforme v državah članicah ter širiti zna
nje o primernih izobraževalnih politikah.
Koncept zapletenih javnopolitičnih problemov
Kot kritiko prevladujoče racionalne paradigme oblikovanja politik v se
demdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je predpostavljala, da se družbe
ni problemi lahko rešijo z izbiro najprimernejše javnopolitične alter
native, sta Rittel in Webber (1973) izpostavila njeno neupoštevanje ali
omejeno upoštevanje vloge družbenih norm, vrednot in moči pri obli
kovanju politik. Na podlagi teh kritik sta predstavila koncept »zaplete
nih problemov« (angl. wicked problems) kot nasprotje t. i. »enostavnim
problemom« (angl. tame problems). Slednji so relativno stabilni in dobro
opredeljeni, njihovo rešitev je relativno enostavno doseči ter jo je možno
objektivno ovrednotiti. Zapleteni problemi pa so slabo definirani, dvo
umni in so pod vplivom politične presoje njihovih rešitev. Običajno se po
javijo, ko med vključenimi akterji ni konsenza glede njihovih opredelitev
in rešitev. Posledično tudi niso nikoli dokončno in celostno rešeni,8 kljub
morebiti uvedenim nepopolnim delnim rešitvam ali celo njihovi začasni
rešitvi (Bryson, 1988; Weick, 1984; Verweij et al., 2006).
Kljub nekaterim novejšim kritikam koncepta zapletenih problemov
(Turnbull in Hoppe, 2018) menimo, da je koncept, ki je močno zaznamo
val razprave o oblikovanju politik v zadnjih štirih desetletjih (npr. Head,
2008), primeren za oris nove oblike vladavine (problemov) v EU. V nada
ljevanju torej koncept zapletenih problemov skozi njegovih deset značil
nosti, kot sta jih opredelila Rittel in Webber (1973), uporabimo za pred
stavitev delovanja vladavine (problemov) v EU na področju zgodnjega
opuščanja izobraževanja.9
8 Zapleteni problemi se od kompleksnih in nestrukturiranih problemov (Hoppe, 2011), ki jih je
težko, a mogoče rešiti, razlikujejo po tem, da nikoli niso popolnoma rešeni.
9 Navedeni primeri, s katerimi orisujemo zgodnje opuščanje izobraževanja kot zapleten prob
lem, niso izključni. Izbrani so na način, ki najbolj nazorno pojasnjuje novo obliko vladavine
(problemov) na področju izobraževanja v EU.
32
k zmanjševanju revščine v družbi. V času gospodarske krize pa je vzpo
redno z nujnostjo reform izobraževanja v dokumentih EU zaslediti tudi
nujnost okrepljenega sodelovanja na področju izobraževanja. Svet EU
(2013) tako poziva Evropsko komisijo in države članice, da se še aktiv
neje vključijo v proces identifikacije in reševanja skupnih javnopolitič
nih problemov. Pri tem pa naj bi okrepljena odprta metoda koordinacije
omogočala spremljati izvedene reforme v državah članicah ter širiti zna
nje o primernih izobraževalnih politikah.
Koncept zapletenih javnopolitičnih problemov
Kot kritiko prevladujoče racionalne paradigme oblikovanja politik v se
demdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je predpostavljala, da se družbe
ni problemi lahko rešijo z izbiro najprimernejše javnopolitične alter
native, sta Rittel in Webber (1973) izpostavila njeno neupoštevanje ali
omejeno upoštevanje vloge družbenih norm, vrednot in moči pri obli
kovanju politik. Na podlagi teh kritik sta predstavila koncept »zaplete
nih problemov« (angl. wicked problems) kot nasprotje t. i. »enostavnim
problemom« (angl. tame problems). Slednji so relativno stabilni in dobro
opredeljeni, njihovo rešitev je relativno enostavno doseči ter jo je možno
objektivno ovrednotiti. Zapleteni problemi pa so slabo definirani, dvo
umni in so pod vplivom politične presoje njihovih rešitev. Običajno se po
javijo, ko med vključenimi akterji ni konsenza glede njihovih opredelitev
in rešitev. Posledično tudi niso nikoli dokončno in celostno rešeni,8 kljub
morebiti uvedenim nepopolnim delnim rešitvam ali celo njihovi začasni
rešitvi (Bryson, 1988; Weick, 1984; Verweij et al., 2006).
Kljub nekaterim novejšim kritikam koncepta zapletenih problemov
(Turnbull in Hoppe, 2018) menimo, da je koncept, ki je močno zaznamo
val razprave o oblikovanju politik v zadnjih štirih desetletjih (npr. Head,
2008), primeren za oris nove oblike vladavine (problemov) v EU. V nada
ljevanju torej koncept zapletenih problemov skozi njegovih deset značil
nosti, kot sta jih opredelila Rittel in Webber (1973), uporabimo za pred
stavitev delovanja vladavine (problemov) v EU na področju zgodnjega
opuščanja izobraževanja.9
8 Zapleteni problemi se od kompleksnih in nestrukturiranih problemov (Hoppe, 2011), ki jih je
težko, a mogoče rešiti, razlikujejo po tem, da nikoli niso popolnoma rešeni.
9 Navedeni primeri, s katerimi orisujemo zgodnje opuščanje izobraževanja kot zapleten prob
lem, niso izključni. Izbrani so na način, ki najbolj nazorno pojasnjuje novo obliko vladavine
(problemov) na področju izobraževanja v EU.
32
