Page 32 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin

šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4

oblikovanja politik so namreč v različnih prostorih in času ter se razliku­
jejo po izkušnjah, vrednotah, normah in prepričanju. Sodelovanje postane
mogoče le, če uspejo pro­izvesti skupno razumevanje o nujnosti sodelova­
nja (Paster, 2005; Bernhard, 2011). Bistveni proces pri tem je skupna kon­
strukcija problema, ki je predpogoj za skupni odziv oziroma sodelovanje
(Hoppe, 2011: str. 50).5 O vladavini kot transnacionalnem reševanju pro­
blemov zato govorimo, kadar skupina držav spozna skupen javnopolitični
problem ter skupaj načrtuje njegovo reševanje, ki je razvidno iz skupnega
modela javne politike. Vladanje na področju izobraževanja tako ni ome­
jeno z nacionalnim, saj mednarodni primerjalni podatki gradijo javno­
politične probleme in oblikujejo javnopolitične rešitve nad in med nacio­
nalnimi ravnmi (Nóvoa in Yariv-Mashal, 2003; Ozga et al., 2011). Razvoj
novih javnopolitičnih instrumentov (mednarodne raziskave znanja, med­
narodne primerjalne lestvice dosežkov, ciljne vrednosti) zagotavlja kapa­
citeto vladavine Evropske komisije ne le z uporabo spremljanja in merje­
nja izobraževalnih sistemov, temveč predvsem s konstrukcijo specifičnih
javnopolitičnih problemov (Grek, 2010: str. 397). Grekova (ibid.) meni,
da je konstrukcija javnopolitičnega problema nujna za vzpostavitev novih
oblik vladavine na podlagi vedno novih (ekspertnih) podatkov, standar­
dov in novih javnopolitičnih rešitev. Vsaka konstrukcija problema namreč
že predpostavlja možnost njegovega reševanja.6

Grajenje konsenza je predpogoj vsakega prepoznavanja in opredelitve
problema. Grekova (2010: str. 403) meni, da je bistveni dejavnik oblikova­
nja konsenza v novi obliki vladavine v EU ekspertno znanje. Ekspertno
znanje je v tem procesu ključno zaradi navidezne nevtralnosti in objektiv­
nosti znanstvenih ekspertiz, ki akterjem dovoljujejo, da postanejo vklju­
čeni brez tveganja izgube avtoritete (Grek, 2010: str. 403). Vladanje s stan­
dardizacijo iz nove oblike vladavine odriva politiko in je osnovano na
ekspertih, ki sočasno prikazujejo javnopolitične probleme ter predlaga­
jo strategije njihovega reševanja (Lawn, 2011: str. 259). V tem kontekstu
je vladavina EU na področju izobraževalnih politik pogosto opredeljena
tudi kot vladavina ekspertnega znanja.

5 Kolektivno reševanje problemov pomeni, da imajo ljudje skupne vrednote in skupno opre­
deljene cilje politike (ali želeno situacijo v prihodnosti). V teh okoliščinah akterji usmerijo
pozornost na najuspešnejša in učinkovitejša sredstva, s pomočjo katerih razvijajo ekspert­
no znanje, delitev nalog, sodelovanje, organizacijo in druge usklajevalne mehanizme, ki
vodijo k reševanju ugotovljenega problema (Hoppe, 2011: str. 24).

6 Procesiranje problemov se pravzaprav začne z iskanjem problemov: vladanje je odvisno
od identifikacije situacij kot problematičnih, priznavanja ekspertiz v povezavi s temi prob­
lemi in odkritjem tehnologij vladanja, ki so videne kot primeren odziv (Colebatch, 2006:
str. 313). Vlade proizvajajo natančno toliko problemov, kot jih bodo lahko rešile, nič več
(Hoppe, 2011: str. 33).

30