Page 31 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 31
u. štremfel ■ zgodnje opuščanje izobraževanja kot javnopolitični problem
zadevnimi akterji (Ross in Leathwood, 2013). Na podlagi opredelitev v
dokumentih EU Dale (2010) posledice oziroma stroške zgodnjega opu
ščanja izobraževanja razdeli v kratkoročne (zasebne stroške), srednjeročne
(socialne in gospodarske stroške v obliki nižjih dohodkov, znižanih davč
nih prihodkov in višjih stroškov javnih storitev, na primer na področju
plačil za zdravstveno varstvo, kazenskega pravosodja in socialnih prejem
kov, kar vodi v nizko gospodarsko rast)4 in dolgoročne posledice (socialni
in ekonomski razvoj članic in EU kot celote). Te razprave so tesno pove
zane z razpravami o vlogi izobraževanja v sodobni evropski družbi, kjer je
kakovostno izobraževanje opredeljeno kot predpogoj za socialno kohezijo
in gospodarsko rast (Lizbonska strategija; Evropski svet, 2000) ter pamet
no, trajnostno in vključujočo rast EU (Strategija Evropa 2020; Evropski
svet, 2009).
Evropska komisija (2013) navaja, da zaradi številnih vzrokov zgod
njega opuščanja izobraževanja tudi rešitev zanj ni enostavna. Politike,
katerih cilj je zmanjšanje zgodnjega opuščanja izobraževanja, morajo
nasloviti številne dejavnike, zato kot najprimernejše ocenjuje medsektor
ske pristope. Izobraževalni sektor naj zato pri širokem naboru predlaga
nih preventivnih, interventnih in kompenzacijskih ukrepov po mnenju
Evropske komisije (2013) tesno sodeluje s socialno, mladinsko, zdravstve
no in drugimi javnimi politikami.
EU kot vladavina obvladovanja problemov
Kadar o javnopolitičnih problemih govorimo v smislu vladavine, imajo ti
tudi institucionalno logiko. Pierre in Peters (2000) menita, da vladavina
temelji na logiki, da družba potrebuje mehanizme za definiranje skupn ih
problemov, postavljanje skupnih ciljev, ki bodo naslovili in rešili te proble
me, ter razvoj in izvajanje javnopolitičnih instrumentov, s katerimi bodo
cilji doseženi.
Če oblikovanje javnih politik razumemo v skladu z njegovimi iz
vornimi opredelitvami kot reševanje javnopoličnih problemov v družbi
(Lasswell, 1951), potem skupno oblikovanje evropskih politik lahko ra
zumemo kot transnacionalno reševanje problemov. Z vidika družbenih
konstruktivistov oblikovanje (predvsem nadnacionalnih) politik postane
vladavina obvladovanja problemov (angl. governance of problems). Akterji
4 Ocena njegovih ekonomskih posledic temelji na študijah, ki izračunavajo stroške (vkl
jučno z nižjimi davčnimi prihodki in / ali višjimi nadomestili za brezposelnost in socialno
varstvo ter / ali višjimi izdatki za javno zdravstvo in / ali višjimi odhodki za zagotavljanje
varnosti in/ali višjimi izdatki za kazensko pravosodje) v življenjski dobi posameznika, ki
zgodaj opusti izobraževanje. Ocene se med posameznimi študijami močno razlikujejo in
se gibljejo med 100.000 do 1 milijon EUR (pregled v Štremfel in Šterman Ivančič, 2018).
29
zadevnimi akterji (Ross in Leathwood, 2013). Na podlagi opredelitev v
dokumentih EU Dale (2010) posledice oziroma stroške zgodnjega opu
ščanja izobraževanja razdeli v kratkoročne (zasebne stroške), srednjeročne
(socialne in gospodarske stroške v obliki nižjih dohodkov, znižanih davč
nih prihodkov in višjih stroškov javnih storitev, na primer na področju
plačil za zdravstveno varstvo, kazenskega pravosodja in socialnih prejem
kov, kar vodi v nizko gospodarsko rast)4 in dolgoročne posledice (socialni
in ekonomski razvoj članic in EU kot celote). Te razprave so tesno pove
zane z razpravami o vlogi izobraževanja v sodobni evropski družbi, kjer je
kakovostno izobraževanje opredeljeno kot predpogoj za socialno kohezijo
in gospodarsko rast (Lizbonska strategija; Evropski svet, 2000) ter pamet
no, trajnostno in vključujočo rast EU (Strategija Evropa 2020; Evropski
svet, 2009).
Evropska komisija (2013) navaja, da zaradi številnih vzrokov zgod
njega opuščanja izobraževanja tudi rešitev zanj ni enostavna. Politike,
katerih cilj je zmanjšanje zgodnjega opuščanja izobraževanja, morajo
nasloviti številne dejavnike, zato kot najprimernejše ocenjuje medsektor
ske pristope. Izobraževalni sektor naj zato pri širokem naboru predlaga
nih preventivnih, interventnih in kompenzacijskih ukrepov po mnenju
Evropske komisije (2013) tesno sodeluje s socialno, mladinsko, zdravstve
no in drugimi javnimi politikami.
EU kot vladavina obvladovanja problemov
Kadar o javnopolitičnih problemih govorimo v smislu vladavine, imajo ti
tudi institucionalno logiko. Pierre in Peters (2000) menita, da vladavina
temelji na logiki, da družba potrebuje mehanizme za definiranje skupn ih
problemov, postavljanje skupnih ciljev, ki bodo naslovili in rešili te proble
me, ter razvoj in izvajanje javnopolitičnih instrumentov, s katerimi bodo
cilji doseženi.
Če oblikovanje javnih politik razumemo v skladu z njegovimi iz
vornimi opredelitvami kot reševanje javnopoličnih problemov v družbi
(Lasswell, 1951), potem skupno oblikovanje evropskih politik lahko ra
zumemo kot transnacionalno reševanje problemov. Z vidika družbenih
konstruktivistov oblikovanje (predvsem nadnacionalnih) politik postane
vladavina obvladovanja problemov (angl. governance of problems). Akterji
4 Ocena njegovih ekonomskih posledic temelji na študijah, ki izračunavajo stroške (vkl
jučno z nižjimi davčnimi prihodki in / ali višjimi nadomestili za brezposelnost in socialno
varstvo ter / ali višjimi izdatki za javno zdravstvo in / ali višjimi odhodki za zagotavljanje
varnosti in/ali višjimi izdatki za kazensko pravosodje) v življenjski dobi posameznika, ki
zgodaj opusti izobraževanje. Ocene se med posameznimi študijami močno razlikujejo in
se gibljejo med 100.000 do 1 milijon EUR (pregled v Štremfel in Šterman Ivančič, 2018).
29
