Page 30 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 30
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
izpostavimo njihovo implikacijo za razvoj slovenskega izobraževalnega
prostora.
Problem zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU
Zgodnje opuščanje izobraževanja (osipništvo)3 je v EU prepoznano kot re
sen problem tako za posameznika kot za celotno družbo. Predstavlja izgu
bo posameznikovih individualnih življenjskih priložnosti kot tudi social
nih in ekonomskih potencialov družbe kot celote (Svet EU, 2011; 2015). V
tem okviru je zmanjševanje zgodnjega opuščanja izobraževanja ključno za
doseganje številnih ključnih ciljev strategije EU 2020: »pametne rasti«
z višanjem povprečne izobrazbene ravni prebivalstva ter »vključujoče ra
sti« z obvladovanjem enega izmed ključnih dejavnikov tveganja nezapo
slenosti, revščine in socialne izključenosti (Evropski svet, 2009).
Prepoznavajoč probleme, ki jih zgodnje opuščanje izobraževanja
predstavlja za razvoj EU kot celote, je bila na ravni EU že leta 2000 opre
deljena ciljna vrednost (referenčna raven povprečne evropske uspešnosti),
v okviru katere si države članice prizadevajo, da bi bil odstotek osipnikov
manj kot 10 %. Podatki Evropske komisije kažejo, da se EU kot celota po
časi, a vztrajno približuje zastavljenemu cilju (17,6 % osipnikov leta 2000,
13,9 % osipnikov leta 2010, 10,7 % osipnikov leta 2016). Velike razlike pa
ostajajo med posameznimi državami (npr. 19 % osipnikov v Španiji, 2,8 %
na Hrvaškem leta 2016) ter med posameznimi skupinami učencev (npr.
fanti (12,2 %) in dekleti (10,7 %) ter priseljenci (19,7 %) in naravni govorci
(9,8 %) (Evropska komisija, 2018).
Zgodnje opuščanje izobraževanja je posledica prepleta več medseboj
no odvisnih dejavnikov: osebnih (nizki dosežki, osebnostne lastnosti, ve
denjske težave, posebne potrebe, migrantsko ozadje, spol), družinskih (so
cialno-ekonomski kapital, vzgojni slog, podpora staršev), šolskih (odnos
z učitelji, šolska klima) in širših kulturnih, družbenih, gospodarskih in
sistemskih dejavnikov (pregled v Vidmar in Rutar Leban, 2018a, 2018b;
Vidmar et al., 2018).
Veliko pozornosti v javnopolitičnih dokumentih EU je namenje
ne tudi prikazu problemov (negativne posledice in stroški), ki jih zgodnje
opuščanje izobraževanja prinaša posameznikom, družbi, nacionalnim dr
žavam in EU kot celoti. Ta pozornost članicam EU pomaga prepozna
ti in razumeti probleme na področju izobraževanja na nacionalni rav
ni (Ecorys, 2014) ter predstavlja podlago za iskanje rešitev med vsemi
3 Zgodnje opuščanje izobraževanja (osipništvo) je v EU opredeljeno kot odstotek tistih
posameznikov, ki med 18. in 24. letom niso vključeni v izobraževanje in so opustili izo
braževanje ter usposabljanje brez zaključene vsaj poklicne srednješolske izobrazbe (Ev
ropska komisija, 2018; Svet EU, 2011; 2015).
28
izpostavimo njihovo implikacijo za razvoj slovenskega izobraževalnega
prostora.
Problem zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU
Zgodnje opuščanje izobraževanja (osipništvo)3 je v EU prepoznano kot re
sen problem tako za posameznika kot za celotno družbo. Predstavlja izgu
bo posameznikovih individualnih življenjskih priložnosti kot tudi social
nih in ekonomskih potencialov družbe kot celote (Svet EU, 2011; 2015). V
tem okviru je zmanjševanje zgodnjega opuščanja izobraževanja ključno za
doseganje številnih ključnih ciljev strategije EU 2020: »pametne rasti«
z višanjem povprečne izobrazbene ravni prebivalstva ter »vključujoče ra
sti« z obvladovanjem enega izmed ključnih dejavnikov tveganja nezapo
slenosti, revščine in socialne izključenosti (Evropski svet, 2009).
Prepoznavajoč probleme, ki jih zgodnje opuščanje izobraževanja
predstavlja za razvoj EU kot celote, je bila na ravni EU že leta 2000 opre
deljena ciljna vrednost (referenčna raven povprečne evropske uspešnosti),
v okviru katere si države članice prizadevajo, da bi bil odstotek osipnikov
manj kot 10 %. Podatki Evropske komisije kažejo, da se EU kot celota po
časi, a vztrajno približuje zastavljenemu cilju (17,6 % osipnikov leta 2000,
13,9 % osipnikov leta 2010, 10,7 % osipnikov leta 2016). Velike razlike pa
ostajajo med posameznimi državami (npr. 19 % osipnikov v Španiji, 2,8 %
na Hrvaškem leta 2016) ter med posameznimi skupinami učencev (npr.
fanti (12,2 %) in dekleti (10,7 %) ter priseljenci (19,7 %) in naravni govorci
(9,8 %) (Evropska komisija, 2018).
Zgodnje opuščanje izobraževanja je posledica prepleta več medseboj
no odvisnih dejavnikov: osebnih (nizki dosežki, osebnostne lastnosti, ve
denjske težave, posebne potrebe, migrantsko ozadje, spol), družinskih (so
cialno-ekonomski kapital, vzgojni slog, podpora staršev), šolskih (odnos
z učitelji, šolska klima) in širših kulturnih, družbenih, gospodarskih in
sistemskih dejavnikov (pregled v Vidmar in Rutar Leban, 2018a, 2018b;
Vidmar et al., 2018).
Veliko pozornosti v javnopolitičnih dokumentih EU je namenje
ne tudi prikazu problemov (negativne posledice in stroški), ki jih zgodnje
opuščanje izobraževanja prinaša posameznikom, družbi, nacionalnim dr
žavam in EU kot celoti. Ta pozornost članicam EU pomaga prepozna
ti in razumeti probleme na področju izobraževanja na nacionalni rav
ni (Ecorys, 2014) ter predstavlja podlago za iskanje rešitev med vsemi
3 Zgodnje opuščanje izobraževanja (osipništvo) je v EU opredeljeno kot odstotek tistih
posameznikov, ki med 18. in 24. letom niso vključeni v izobraževanje in so opustili izo
braževanje ter usposabljanje brez zaključene vsaj poklicne srednješolske izobrazbe (Ev
ropska komisija, 2018; Svet EU, 2011; 2015).
28
