Page 29 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 29
u. štremfel ■ zgodnje opuščanje izobraževanja kot javnopolitični problem
študij primerov opozarjajo na potrebo po kritičnem presojanju EU ini
ciativ v slovenskem izobraževalnem prostoru, članek predstavlja polito
loško osvetlitev te, za ohranjanje suverenosti slovenskega izobraževalne
ga prostora pomembne tematike. Pri tem s svojim inovativnim področjem
obravnave (uporaba pristopa zapletenih javnopolitičnih problemov za kri
tično presojanje oblikovanja politik EU na področju zgodnjega opuščanja
izobraževanja) in svojimi ugotovitvami pomembno dopolnjuje članke, ki
so kritično sprejemanje EU iniciativ v slovenskem izobraževalnem prosto
ru politološko obravnavali z drugih teoretskih perspektiv ter ob uporabi
drugih študij primera: javnopolitično učenje, (ne)doseganje temeljnih rav
ni pismenosti (Štremfel, Štraus in Lajh, 2014); javnopolitična promocija,
učenje lekcij (Štremfel, 2014); nova oblika vladavine, razmerje med pravič
nostjo in učinkovitostjo (Štremfel, 2016).
Kot je navedeno, v članku problematiko osvetljujemo na primeru
zgodnjega opuščanja izobraževanja kot področja, ki je že od leta 2000 vi
soko na agendi EU. Upoštevajoč evropske statistike (5 % osipnikov leta
2010, 3,9 % osipnikov leta 2013, 5 % osipnikov leta 2015, 4,3 % osipni
kov leta 2017; Evropska komisija, 2018), se na prvi pogled zdi, da zgodnje
opuščanje izobraževanja v Sloveniji ni pereč problem. Podrobnejši vpo
gled pa razkriva, da je glede na znanstveno pripoznane dejavnike zgodnje
ga opuščanja izobraževanja, trenutne družbene in gospodarske razme
re ter prevladujoče smeri njegovega razumevanja na ravni EU njegovemu
prem išljevanju in preprečevanju smiselno namenjati nadaljnjo stalno po
zornost tudi v slovenskem izobraževalnem prostoru.
Namen članka je z vidika družbeno-konstruktivističnega pristo
pa k analizi politik predstaviti uvid, kako so konstruirani javnopolitični
problemi v sodobni družbi s posebnim poudarkom na novi obliki vlada
vine v EU. Raziskovalno vprašanje, ki ga v članku naslavljamo, se glasi:
»Zakaj zgodnje opuščanje izobraževanja v EU ni nevtralen javnopolitič
ni problem?« Članek temelji na analizi teoretskih konceptov (nova obli
ka vladavine (problemov) (Hoppe, 2011)) in zapleteni javnopolitični pro
blemi (Rittel in Webber, 1973) ter empiričnih podatkov (analiza uradnih
in drugih dokumentov v EU na področju zgodnjega opuščanja izobraže
vanja). V uvodnem delu članka smo pojasnili raziskovalno tematiko (izvor
in pristopi preučevanja javnopolitičnih problemov). V drugem delu sledi
opredelitev problema zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU ter okvir
sodelovanja institucij EU in držav članic na tem področju. Tretji del je
namenjen predstavitvi EU kot okolja transnacionalnega reševanja javno
političnih problemov. V četrtem delu sledi razprava o zgodnjem opušča
nju izobraževanja kot zapletenem javnopolitičnem problemu. V sklepnem
delu sintetiziramo ugotovitve in odgovore na raziskovalno vprašanje ter
27
študij primerov opozarjajo na potrebo po kritičnem presojanju EU ini
ciativ v slovenskem izobraževalnem prostoru, članek predstavlja polito
loško osvetlitev te, za ohranjanje suverenosti slovenskega izobraževalne
ga prostora pomembne tematike. Pri tem s svojim inovativnim področjem
obravnave (uporaba pristopa zapletenih javnopolitičnih problemov za kri
tično presojanje oblikovanja politik EU na področju zgodnjega opuščanja
izobraževanja) in svojimi ugotovitvami pomembno dopolnjuje članke, ki
so kritično sprejemanje EU iniciativ v slovenskem izobraževalnem prosto
ru politološko obravnavali z drugih teoretskih perspektiv ter ob uporabi
drugih študij primera: javnopolitično učenje, (ne)doseganje temeljnih rav
ni pismenosti (Štremfel, Štraus in Lajh, 2014); javnopolitična promocija,
učenje lekcij (Štremfel, 2014); nova oblika vladavine, razmerje med pravič
nostjo in učinkovitostjo (Štremfel, 2016).
Kot je navedeno, v članku problematiko osvetljujemo na primeru
zgodnjega opuščanja izobraževanja kot področja, ki je že od leta 2000 vi
soko na agendi EU. Upoštevajoč evropske statistike (5 % osipnikov leta
2010, 3,9 % osipnikov leta 2013, 5 % osipnikov leta 2015, 4,3 % osipni
kov leta 2017; Evropska komisija, 2018), se na prvi pogled zdi, da zgodnje
opuščanje izobraževanja v Sloveniji ni pereč problem. Podrobnejši vpo
gled pa razkriva, da je glede na znanstveno pripoznane dejavnike zgodnje
ga opuščanja izobraževanja, trenutne družbene in gospodarske razme
re ter prevladujoče smeri njegovega razumevanja na ravni EU njegovemu
prem išljevanju in preprečevanju smiselno namenjati nadaljnjo stalno po
zornost tudi v slovenskem izobraževalnem prostoru.
Namen članka je z vidika družbeno-konstruktivističnega pristo
pa k analizi politik predstaviti uvid, kako so konstruirani javnopolitični
problemi v sodobni družbi s posebnim poudarkom na novi obliki vlada
vine v EU. Raziskovalno vprašanje, ki ga v članku naslavljamo, se glasi:
»Zakaj zgodnje opuščanje izobraževanja v EU ni nevtralen javnopolitič
ni problem?« Članek temelji na analizi teoretskih konceptov (nova obli
ka vladavine (problemov) (Hoppe, 2011)) in zapleteni javnopolitični pro
blemi (Rittel in Webber, 1973) ter empiričnih podatkov (analiza uradnih
in drugih dokumentov v EU na področju zgodnjega opuščanja izobraže
vanja). V uvodnem delu članka smo pojasnili raziskovalno tematiko (izvor
in pristopi preučevanja javnopolitičnih problemov). V drugem delu sledi
opredelitev problema zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU ter okvir
sodelovanja institucij EU in držav članic na tem področju. Tretji del je
namenjen predstavitvi EU kot okolja transnacionalnega reševanja javno
političnih problemov. V četrtem delu sledi razprava o zgodnjem opušča
nju izobraževanja kot zapletenem javnopolitičnem problemu. V sklepnem
delu sintetiziramo ugotovitve in odgovore na raziskovalno vprašanje ter
27
