Page 28 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 28
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
nikoli ni objektivno dejstvo, temveč je vedno mentalna, organizacijska,
družbena, ekonomska ali politična forma. Po mnenju Grdešića (2006:
str. 95) se zato javnopolitični problemi ne odkrivajo, temveč ustvarjajo.
Konstrukcijo samega problema pa določajo interesni in vrednotni okvirji
akterjev, vključenih v opredeljevanje javnopolitičnega problema.
Cort (2010) izpostavlja, da je kljub številnim kritikam racionalistič
nega pristopa v analizi politik, v javnopolitičnih dokumentih in diskur
zu javnopolitičnih odločevalcev v današnjem času nevtralno oblikovanje
politik močno poudarjeno in povzdigovano kot v družbi zaželen način
oblikovanja javnih politik. Kot še posebej evidenten primer izpostavlja na
podatkih temelječe odločanje (angl. evidence-based policy making), ki ga
zasledimo tudi v domala vseh dokumentih institucij EU na področju izo
braževanja (npr. Svet EU, 2011; 2015),2 na pomenu pa pridobiva tudi v slo
venskem izobraževalnem prostoru (npr. MIZŠ, 2017).
Nekateri avtorji (npr. Steiner-Khamsi, 2012) menijo, da skupno
evropsko sodelovanje (cilji, mednarodne primerjalne lestvice dosežkov)
pomaga razumeti šibkosti nacionalnih izobraževalnih sistemov v medna
rodni primerjalni perspektivi in predstavlja okolje za iskanje pravih reši
tev zaznanih javnopolitičnih problemov (tudi preko prenosa dobrih praks
med državami). Mednarodne primerjalne lestvice so po njihovem mnen
ju tako postale pomemben vir identifikacije nacionalnih javnopolitičnih
problemov in iskanja javnopolitičnih rešitev v sodelujočih državah. Drugi
avtorji (npr. Grek, 2010) izpostavljajo, da gre pri tem zgolj za racionalisti
čen pogled na oblikovanje politik, javnopolitično učenje in učenje lekcij.
Menijo, da mednarodno sodelovanje predstavlja tudi mednarodno javno
politično promocijo navideznih najboljših praks, ki jih nacionalnim vla
dam preko različnih mehanizmov, kot so priporočila državam članicam,
vsiljujejo globalni akterji (EU, OECD). V literaturi s področja analize po
litik se je kot eden izmed pristopov, ki kritično naslavljajo navidezno nev
tralno oblikovanje politik, močno uveljavil pristop t. i. zapletenih javno
političnih problemov (angl. wicked problems) (Rittel in Weber, 1973). Do
sedaj je bil pristop že uporabljen tudi za kritično analizo oblikovanja izo
braževalnih politik v različnih nacionalnih kontekstih (npr. Jordan et al.,
2014; Cranston et al., 2016), manj poglobljeno (npr. Haugh in Plant, 2015)
pa je bil pristop uveden v kritično presojo oblikovanja evropskih izobra
ževalnih politik.
V okoliščinah, ko avtorji (npr. Adam, 2014; Medveš, 2008; Štefanc,
2008) z vidika različnih znanstvenih disciplin in ob uporabi različnih
2 Na podatkih temelječe izobraževanje naj bi državam članicam EU in institucijam EU
omogočilo oblikovanje in izvajanje najbolj učinkovitih izobraževalnih politik in praks.
26
nikoli ni objektivno dejstvo, temveč je vedno mentalna, organizacijska,
družbena, ekonomska ali politična forma. Po mnenju Grdešića (2006:
str. 95) se zato javnopolitični problemi ne odkrivajo, temveč ustvarjajo.
Konstrukcijo samega problema pa določajo interesni in vrednotni okvirji
akterjev, vključenih v opredeljevanje javnopolitičnega problema.
Cort (2010) izpostavlja, da je kljub številnim kritikam racionalistič
nega pristopa v analizi politik, v javnopolitičnih dokumentih in diskur
zu javnopolitičnih odločevalcev v današnjem času nevtralno oblikovanje
politik močno poudarjeno in povzdigovano kot v družbi zaželen način
oblikovanja javnih politik. Kot še posebej evidenten primer izpostavlja na
podatkih temelječe odločanje (angl. evidence-based policy making), ki ga
zasledimo tudi v domala vseh dokumentih institucij EU na področju izo
braževanja (npr. Svet EU, 2011; 2015),2 na pomenu pa pridobiva tudi v slo
venskem izobraževalnem prostoru (npr. MIZŠ, 2017).
Nekateri avtorji (npr. Steiner-Khamsi, 2012) menijo, da skupno
evropsko sodelovanje (cilji, mednarodne primerjalne lestvice dosežkov)
pomaga razumeti šibkosti nacionalnih izobraževalnih sistemov v medna
rodni primerjalni perspektivi in predstavlja okolje za iskanje pravih reši
tev zaznanih javnopolitičnih problemov (tudi preko prenosa dobrih praks
med državami). Mednarodne primerjalne lestvice so po njihovem mnen
ju tako postale pomemben vir identifikacije nacionalnih javnopolitičnih
problemov in iskanja javnopolitičnih rešitev v sodelujočih državah. Drugi
avtorji (npr. Grek, 2010) izpostavljajo, da gre pri tem zgolj za racionalisti
čen pogled na oblikovanje politik, javnopolitično učenje in učenje lekcij.
Menijo, da mednarodno sodelovanje predstavlja tudi mednarodno javno
politično promocijo navideznih najboljših praks, ki jih nacionalnim vla
dam preko različnih mehanizmov, kot so priporočila državam članicam,
vsiljujejo globalni akterji (EU, OECD). V literaturi s področja analize po
litik se je kot eden izmed pristopov, ki kritično naslavljajo navidezno nev
tralno oblikovanje politik, močno uveljavil pristop t. i. zapletenih javno
političnih problemov (angl. wicked problems) (Rittel in Weber, 1973). Do
sedaj je bil pristop že uporabljen tudi za kritično analizo oblikovanja izo
braževalnih politik v različnih nacionalnih kontekstih (npr. Jordan et al.,
2014; Cranston et al., 2016), manj poglobljeno (npr. Haugh in Plant, 2015)
pa je bil pristop uveden v kritično presojo oblikovanja evropskih izobra
ževalnih politik.
V okoliščinah, ko avtorji (npr. Adam, 2014; Medveš, 2008; Štefanc,
2008) z vidika različnih znanstvenih disciplin in ob uporabi različnih
2 Na podatkih temelječe izobraževanje naj bi državam članicam EU in institucijam EU
omogočilo oblikovanje in izvajanje najbolj učinkovitih izobraževalnih politik in praks.
26
