Page 27 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 27
Zgodnje opuščanje izobraževanja kot sodoben
javnopolitični problem
Urška Štremfel
Opredelitev javnopolitičnega problema1 je prva in po mnenju šte
vilnih avtorjev (npr. Dye, 1995; Lajh in Kustec Lipicer, 2007) naj
pomembnejša faza javnopolitičnega procesa. Strukturiranje pro
blemov predstavlja zapleten kognitivni vidik oblikovanja javnih politik.
Opredelitev javnopolitičnega problema zajema tematiko, ki jo prepozna
mo kot javnopolitični problem (odstopanje med zdajšnjo situacijo in bolj
zaželeno prihodnjo situacijo), vključuje pa tudi opredelitev vzrokov in
posledic zaznanega javnopolitičnega problema. Z opredelitvijo javnopo
litičnih problemov se pogosto določijo tudi ravni, cilji in akterji njihovega
reševanja (Dery, 2000: str. 37). Opredelitev problema pa je pogosto pod
krepljena z ekspertnimi podatki (Kraft in Furlong, 2010: str. 129).
V analizi politik zasledimo dva bistvena pristopa k opredelitvi jav
nopolitičnih problemov: racionalistični in družbeno-konstruktivistični.
Racionalistični pristop razume javnopolitične probleme kot objektivno
definirane (Dery, 1984), oblikovanje politik pa kot racionalen postopek
odločanja, v katerem je mogoče na podlagi objektivnih dejstev oceniti
različne alternativne rešitve ter izbrati najbolj optimalno rešitev zazna
nega javnopolitičnega problema. Družbeno-konstruktivistični pristop
predstavlja kritiko racionalističnega pristopa ter poudarja, da problem
1 Javnopolitični problem se razlikuje od individualnega in družbenega problema. Če je
problem, prepoznan kot nezaželeno stanje pri posamezniku, lahko razrešen, ne da bi mo
rale biti pri tem izražene zahteve do drugih, ki jih problem neposredno ne zadeva, gre za
individualni problem. Ko ta problem kot nezaželeno stanje prepozna družba, govorimo o
družbenem problemu. Družbeni problem postane javnopolitični problem, ko vstopi na
politični dnevni red, postane predmet politične razprave in politični akterji prepoznajo
potrebo po oblikovanju javnopolitičnih rešitev za prepoznani družbeni problem (Knoep
fel et al., 2011: str. 136–137; Parsons, 2005: str. 21).
25
javnopolitični problem
Urška Štremfel
Opredelitev javnopolitičnega problema1 je prva in po mnenju šte
vilnih avtorjev (npr. Dye, 1995; Lajh in Kustec Lipicer, 2007) naj
pomembnejša faza javnopolitičnega procesa. Strukturiranje pro
blemov predstavlja zapleten kognitivni vidik oblikovanja javnih politik.
Opredelitev javnopolitičnega problema zajema tematiko, ki jo prepozna
mo kot javnopolitični problem (odstopanje med zdajšnjo situacijo in bolj
zaželeno prihodnjo situacijo), vključuje pa tudi opredelitev vzrokov in
posledic zaznanega javnopolitičnega problema. Z opredelitvijo javnopo
litičnih problemov se pogosto določijo tudi ravni, cilji in akterji njihovega
reševanja (Dery, 2000: str. 37). Opredelitev problema pa je pogosto pod
krepljena z ekspertnimi podatki (Kraft in Furlong, 2010: str. 129).
V analizi politik zasledimo dva bistvena pristopa k opredelitvi jav
nopolitičnih problemov: racionalistični in družbeno-konstruktivistični.
Racionalistični pristop razume javnopolitične probleme kot objektivno
definirane (Dery, 1984), oblikovanje politik pa kot racionalen postopek
odločanja, v katerem je mogoče na podlagi objektivnih dejstev oceniti
različne alternativne rešitve ter izbrati najbolj optimalno rešitev zazna
nega javnopolitičnega problema. Družbeno-konstruktivistični pristop
predstavlja kritiko racionalističnega pristopa ter poudarja, da problem
1 Javnopolitični problem se razlikuje od individualnega in družbenega problema. Če je
problem, prepoznan kot nezaželeno stanje pri posamezniku, lahko razrešen, ne da bi mo
rale biti pri tem izražene zahteve do drugih, ki jih problem neposredno ne zadeva, gre za
individualni problem. Ko ta problem kot nezaželeno stanje prepozna družba, govorimo o
družbenem problemu. Družbeni problem postane javnopolitični problem, ko vstopi na
politični dnevni red, postane predmet politične razprave in politični akterji prepoznajo
potrebo po oblikovanju javnopolitičnih rešitev za prepoznani družbeni problem (Knoep
fel et al., 2011: str. 136–137; Parsons, 2005: str. 21).
25
