Page 196 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 196
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
nekakšen lakmusov test splošne svobode v pluralno raznolikih družbah.
To nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da sta na seznamu indikatorjev de
mokratičnosti posamezne države svoboda izražanja ter z njo povezana
svoboda tiska v samem vrhu.
V svojem klasičnem pojmovanju je njena osnovna funkcija, kot je
v svojem eseju O svobodi zapisal John Stuart Mill, epistemološke narave.
Svoboda izražanja namreč temelji na predpostavki, da najboljša rešitev,
predlog ali rezultat izhajajo iz medsebojnega soočenja in izmenjave različ
nih mnenj ter informacij, ki ga omogoča prost pretok idej. Poleg t. i. »de
mokratične« funkcije, v okviru katere figurira kot nekakšen predpogoj
demokracije ter arhetip vseh ostalih pravic in svoboščin, je svoboda izra
žanja povezana tudi z zagotavljanjem državljanske enakosti. Prav tako je
bistvenega pomena za kultiviranje temeljnih državljanskih vrlin, vključno
s toleranco11 ter medsebojnim spoštovanjem, saj je povezana z zagotavljan
jen dostojanstva posameznikov in različnih družbenih skupin.
Kljub številnim funkcijam, ki svobodi izražanja podeljujejo privile
girano mesto med temeljnimi pravicami in svoboščinami, določitev nje
nih omejitev oz. mej še zdaleč ni neproblematična. To se v vsej svoji nepo
srednosti manifestira skozi sovražni govor ter s tem povezano spodbujanje
sovraštva, rasizma, nestrpnosti ter ostalih diskiriminatornih praks. Javni
sežigi knjig in verskih simbolov ter spodbujanje sovraštva in nestrpnosti,
ki je svojo najbolj nedavno obliko privzelo v pozivih k nasilju do begun
cev preko spletnih forumov in družabnih omrežij ter v javnih protestih v
številnih evropskih mestih, so samo nekateri izmed primerov, ki opozarja
jo, da svoboda izražanja – navkljub njeni osrednji vlogi v zagotavljanju od
prte in svobodne družbe – ni absolutna oz. brezpogojna.
Ta sklep je – vsaj za večino strokovnjakov na evropski strani
Atlantskega oceana – pričakovano neproblematičen. Dediščina oz. breme
totalitarizmov 20. stoletja, ki smo jim bili priča v Evropi, nakazuje, da je
omejitev svobode izražanja v celoti legitimna varovalka pred ksenofobi
jo, diskriminacijo in nestrpnostjo, kot neposredno posledico sovražnega
govora. Prav zato je spodbujanje sovraštva, rasizma, nestrpnosti ter osta
lih diskiriminatornih praks v zakonodaji številnih evropskih držav pre
povedano. Čeprav je bila svoboda izražanja v svoji dolgi zgodovini veli
kokrat na preizkušnji, bi bil sklep večine strokovnjakov na ameriški strani
Atlantskega oceana nedvomno diametralno nasproten sklepu evropskih
kolegov: z omejitvijo svobode izražanja, na kateri temelji prepoved sovra
žnega govora, se potencialno odpre več p roblemov, kakor pa razreši.
11 Članek o mejah tolerance v okviru programa protiterorizma in deradikalizacije britanske
vlade Prevent https://www.the-tls.co.uk/articles/public/tolerance-ethics-students-educa
tion/.
194
nekakšen lakmusov test splošne svobode v pluralno raznolikih družbah.
To nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da sta na seznamu indikatorjev de
mokratičnosti posamezne države svoboda izražanja ter z njo povezana
svoboda tiska v samem vrhu.
V svojem klasičnem pojmovanju je njena osnovna funkcija, kot je
v svojem eseju O svobodi zapisal John Stuart Mill, epistemološke narave.
Svoboda izražanja namreč temelji na predpostavki, da najboljša rešitev,
predlog ali rezultat izhajajo iz medsebojnega soočenja in izmenjave različ
nih mnenj ter informacij, ki ga omogoča prost pretok idej. Poleg t. i. »de
mokratične« funkcije, v okviru katere figurira kot nekakšen predpogoj
demokracije ter arhetip vseh ostalih pravic in svoboščin, je svoboda izra
žanja povezana tudi z zagotavljanjem državljanske enakosti. Prav tako je
bistvenega pomena za kultiviranje temeljnih državljanskih vrlin, vključno
s toleranco11 ter medsebojnim spoštovanjem, saj je povezana z zagotavljan
jen dostojanstva posameznikov in različnih družbenih skupin.
Kljub številnim funkcijam, ki svobodi izražanja podeljujejo privile
girano mesto med temeljnimi pravicami in svoboščinami, določitev nje
nih omejitev oz. mej še zdaleč ni neproblematična. To se v vsej svoji nepo
srednosti manifestira skozi sovražni govor ter s tem povezano spodbujanje
sovraštva, rasizma, nestrpnosti ter ostalih diskiriminatornih praks. Javni
sežigi knjig in verskih simbolov ter spodbujanje sovraštva in nestrpnosti,
ki je svojo najbolj nedavno obliko privzelo v pozivih k nasilju do begun
cev preko spletnih forumov in družabnih omrežij ter v javnih protestih v
številnih evropskih mestih, so samo nekateri izmed primerov, ki opozarja
jo, da svoboda izražanja – navkljub njeni osrednji vlogi v zagotavljanju od
prte in svobodne družbe – ni absolutna oz. brezpogojna.
Ta sklep je – vsaj za večino strokovnjakov na evropski strani
Atlantskega oceana – pričakovano neproblematičen. Dediščina oz. breme
totalitarizmov 20. stoletja, ki smo jim bili priča v Evropi, nakazuje, da je
omejitev svobode izražanja v celoti legitimna varovalka pred ksenofobi
jo, diskriminacijo in nestrpnostjo, kot neposredno posledico sovražnega
govora. Prav zato je spodbujanje sovraštva, rasizma, nestrpnosti ter osta
lih diskiriminatornih praks v zakonodaji številnih evropskih držav pre
povedano. Čeprav je bila svoboda izražanja v svoji dolgi zgodovini veli
kokrat na preizkušnji, bi bil sklep večine strokovnjakov na ameriški strani
Atlantskega oceana nedvomno diametralno nasproten sklepu evropskih
kolegov: z omejitvijo svobode izražanja, na kateri temelji prepoved sovra
žnega govora, se potencialno odpre več p roblemov, kakor pa razreši.
11 Članek o mejah tolerance v okviru programa protiterorizma in deradikalizacije britanske
vlade Prevent https://www.the-tls.co.uk/articles/public/tolerance-ethics-students-educa
tion/.
194
