Page 192 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 192
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
Nenazadnje se tudi sam pojem ekstremizma lahko opredeli kot »skraj
no« obliko odstopanja od splošno sprejetih družbenih pravil oz. norm in
hkrati zavračanje različnosti kot tudi nestrpnost nasploh. Nasilni ekstre
mizem prav tako označuje zavračanje demokracije, vladavine prava in člo
vekovih pravic kot normativnega okvira (t. i. »pravila igre«) procesa poli
tičnega konkuriranja.
Navkljub odsotnosti soglasja glede velike večine stvari pa med av
torji s tega vsebinskega področja velja soglasje, da so radikalizacija, ekstre
mizem in terorizem trije ločeni pojmi oz. procesi ter da ti pojmi med se
boj niso zamenljivi. To je še posebej pomembno zaradi redukcionističnega
in enodimenzionalnega pojmovanja radikalizacije, saj tako kritiki kakor
tudi pripadniki skrajnih populističnih gibanj radikalizirane posamezni
ke pojmujejo tudi že kot teroriste. Čeprav je radikalizacija nerazdružljivo
povezana s t. i. »domačim« (homegrown) terorizmom, saj predstavlja ene
ga od katalizatorjev nasilnega ekstremizma in terorizma, pa med njima ni
mogoče postaviti enačaja.
Opredelitev radikalizacije ima torej pomembne konceptualne, (geo)
strateške, politične in vzgojno-izobraževalne posledice. Kakor v članku
»The Rhetoric and Reality: Radicalization and Political Discourse« opo
zarja Jonathan Githens-Mazer, je
prevladujoče razumevanje radikalizacije ustvarilo spremljevalno politič
no agendo: kako najbolje preprečiti, kar se razlaga ali celo socialno kon
struira kot problematične izzive za obstoječi red držav in družb (2012:
str. 556).
Prav zaradi kavzalne povezanosti nasilnega ekstremizma in terorizma z
radikalizacijo, je potrebno poseben poudarek nameniti samemu procesu
radikalizacije.
Proces radikalizacije
V strokovni literature se radikalizacija definira kot proces preobrazbe, v
okviru katerega se posameznike
uvaja v očitno ideološko sporočilo in sistem prepričanja, ki spodbuja
prehod od zmernih oz. prevladujočih prepričanj proti ekstremnim sta
liščem (Royal Canadian Mounted Police, 2009: str. 1).
Prispodoba radikalizacije kot »poti« oz. »stopnišča« v terorizem teme
lji na dveh ločenih predpostavkah, in sicer na 1) predpostavki o determi
nistični naravi procesa radikalizacije ter 2) predpostavki o ireverzibilnosti
procesa radikalizacije. Prva predpostavka med radikalizacijo in teroriz
mom postavi enačaj/ekvivalenco: vsak posameznik, ki je radikaliziran, je
190
Nenazadnje se tudi sam pojem ekstremizma lahko opredeli kot »skraj
no« obliko odstopanja od splošno sprejetih družbenih pravil oz. norm in
hkrati zavračanje različnosti kot tudi nestrpnost nasploh. Nasilni ekstre
mizem prav tako označuje zavračanje demokracije, vladavine prava in člo
vekovih pravic kot normativnega okvira (t. i. »pravila igre«) procesa poli
tičnega konkuriranja.
Navkljub odsotnosti soglasja glede velike večine stvari pa med av
torji s tega vsebinskega področja velja soglasje, da so radikalizacija, ekstre
mizem in terorizem trije ločeni pojmi oz. procesi ter da ti pojmi med se
boj niso zamenljivi. To je še posebej pomembno zaradi redukcionističnega
in enodimenzionalnega pojmovanja radikalizacije, saj tako kritiki kakor
tudi pripadniki skrajnih populističnih gibanj radikalizirane posamezni
ke pojmujejo tudi že kot teroriste. Čeprav je radikalizacija nerazdružljivo
povezana s t. i. »domačim« (homegrown) terorizmom, saj predstavlja ene
ga od katalizatorjev nasilnega ekstremizma in terorizma, pa med njima ni
mogoče postaviti enačaja.
Opredelitev radikalizacije ima torej pomembne konceptualne, (geo)
strateške, politične in vzgojno-izobraževalne posledice. Kakor v članku
»The Rhetoric and Reality: Radicalization and Political Discourse« opo
zarja Jonathan Githens-Mazer, je
prevladujoče razumevanje radikalizacije ustvarilo spremljevalno politič
no agendo: kako najbolje preprečiti, kar se razlaga ali celo socialno kon
struira kot problematične izzive za obstoječi red držav in družb (2012:
str. 556).
Prav zaradi kavzalne povezanosti nasilnega ekstremizma in terorizma z
radikalizacijo, je potrebno poseben poudarek nameniti samemu procesu
radikalizacije.
Proces radikalizacije
V strokovni literature se radikalizacija definira kot proces preobrazbe, v
okviru katerega se posameznike
uvaja v očitno ideološko sporočilo in sistem prepričanja, ki spodbuja
prehod od zmernih oz. prevladujočih prepričanj proti ekstremnim sta
liščem (Royal Canadian Mounted Police, 2009: str. 1).
Prispodoba radikalizacije kot »poti« oz. »stopnišča« v terorizem teme
lji na dveh ločenih predpostavkah, in sicer na 1) predpostavki o determi
nistični naravi procesa radikalizacije ter 2) predpostavki o ireverzibilnosti
procesa radikalizacije. Prva predpostavka med radikalizacijo in teroriz
mom postavi enačaj/ekvivalenco: vsak posameznik, ki je radikaliziran, je
190
