Page 198 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 198
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
spletn imi socialnimi omrežji oz. IKT-jem nasploh. Njegov vpliv – kakor
opozarjajo avtorji tega poročila – je kvantitativen in ne kvalitativen; pove
čal je reakcijski čas, zagotovil je večji obseg in interaktivnost ter olajšal ko
munikacijo. Nenazadnje so t. i. »nove tehnologije« pravzaprav preobrazile
tudi sam proces komunikacije. Tudi zaradi svoje mobilizacijske moči je in
ternet kot »orodje« teroristov temeljito spremenil dinamiko in obseg pro
cesa radikalizacije, npr. novačenje in usposabljanje, financiranje ter koordi
nacijo kot tudi komunikacijo radikaliziranih posameznikov oz. skupin.13
Kakor opozarjajo avtorji poročila Combining Social Network
Analysis and Sentiment Analysis to Explore the Potential for Online
Radicalisation,14 predstavlja t. i. »spletna radikalizacija«
proces, s katerim posamezniki skozi spletne interakcije in izpostavljenost
različnim vrstam internetnih vsebin sprejmejo nasilje kot legitimno me
todo reševanja družbenih in političnih konfliktov.
Čeprav naj bi internet omogočil tudi t. i. »samoradikalizacijo« posame
znikov (»scenarij osamljenega volka«), saj omogoča dostop do spletn ih
strani z navodili za izdelavo eksplozivnih teles itn., uporaba novih teh
nologij kot platforme v procesu radikalizacije temelji na hipotezi, da sple
tna socialna omrežja dopolnjujejo že obstoječ stik posameznikov v okvi
ru t. i. »klasičnih« socialnih omrežij (predpostavka o komplementarnosti).
Kljub temu, da nekateri avtorji razlikujejo med t. i. »pasivnimi« oblika
mi uporabe interneta (spletne strani) ter »interaktivnimi« oblikami, npr.
Facebook, forumi in t. i. »klepetalnice« (chat rooms), internet služi kot
»ojačevalec« »klasičnega« scenarija procesa radikalizacije brez poveza
ve (off-line setting).15
Sočasno ne gre zanemariti niti »propagandne« vloge, ki jo imajo
internet oz. spletna socialna omrežja pri »komuniciranju« radikalizira
nih posameznikov s širšo javnostjo ter ustvarjanju oz. spodbujanju t. i.
13 Besedilo t. i. »budimpeštanske konvencije« (v slovenskem prevodu) je dostopno na spletni
strani http://www. svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/185/. Seznam
zakonodajnih in normativnih aktov s področja boja proti nasilnemu ekstremizmu in
radikalizaciji, ki vodijo v terorizem v državah članicah OVSE-ja, je dostopen na spletni
strani http:// www.osce.org/secretariat/289911?download=true.
14 Celotno poročilo je dostopno na spletni strani http://doras.dcu.ie/4554/3/DCU_ason
am09.pdf.
15 Poleg predpostavke o komplementarnosti ter predpostavke o internetu kot ojačevalcu
radikalizacije se v okviru preučevanja njegove vloge in pomena srečujemo z vrsto drugih
predpostavk, ki nekako uokvirjajo način mišljenja o radikalizaciji ter s tem povezano is
kanje rešitev. Za celovito predstavitev najpogostejših hipotez glej poročilo organizacije
RAND Europe »Radicalisation in the Digital Era«, ki je dostopno na spletni strani
ht t ps://w w w. ra nd .org /content/d a m/ra nd/pubs/resea rch _ repor t s/R R 400/R R 453/
R AND_R R 453.pdf.
196
spletn imi socialnimi omrežji oz. IKT-jem nasploh. Njegov vpliv – kakor
opozarjajo avtorji tega poročila – je kvantitativen in ne kvalitativen; pove
čal je reakcijski čas, zagotovil je večji obseg in interaktivnost ter olajšal ko
munikacijo. Nenazadnje so t. i. »nove tehnologije« pravzaprav preobrazile
tudi sam proces komunikacije. Tudi zaradi svoje mobilizacijske moči je in
ternet kot »orodje« teroristov temeljito spremenil dinamiko in obseg pro
cesa radikalizacije, npr. novačenje in usposabljanje, financiranje ter koordi
nacijo kot tudi komunikacijo radikaliziranih posameznikov oz. skupin.13
Kakor opozarjajo avtorji poročila Combining Social Network
Analysis and Sentiment Analysis to Explore the Potential for Online
Radicalisation,14 predstavlja t. i. »spletna radikalizacija«
proces, s katerim posamezniki skozi spletne interakcije in izpostavljenost
različnim vrstam internetnih vsebin sprejmejo nasilje kot legitimno me
todo reševanja družbenih in političnih konfliktov.
Čeprav naj bi internet omogočil tudi t. i. »samoradikalizacijo« posame
znikov (»scenarij osamljenega volka«), saj omogoča dostop do spletn ih
strani z navodili za izdelavo eksplozivnih teles itn., uporaba novih teh
nologij kot platforme v procesu radikalizacije temelji na hipotezi, da sple
tna socialna omrežja dopolnjujejo že obstoječ stik posameznikov v okvi
ru t. i. »klasičnih« socialnih omrežij (predpostavka o komplementarnosti).
Kljub temu, da nekateri avtorji razlikujejo med t. i. »pasivnimi« oblika
mi uporabe interneta (spletne strani) ter »interaktivnimi« oblikami, npr.
Facebook, forumi in t. i. »klepetalnice« (chat rooms), internet služi kot
»ojačevalec« »klasičnega« scenarija procesa radikalizacije brez poveza
ve (off-line setting).15
Sočasno ne gre zanemariti niti »propagandne« vloge, ki jo imajo
internet oz. spletna socialna omrežja pri »komuniciranju« radikalizira
nih posameznikov s širšo javnostjo ter ustvarjanju oz. spodbujanju t. i.
13 Besedilo t. i. »budimpeštanske konvencije« (v slovenskem prevodu) je dostopno na spletni
strani http://www. svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/185/. Seznam
zakonodajnih in normativnih aktov s področja boja proti nasilnemu ekstremizmu in
radikalizaciji, ki vodijo v terorizem v državah članicah OVSE-ja, je dostopen na spletni
strani http:// www.osce.org/secretariat/289911?download=true.
14 Celotno poročilo je dostopno na spletni strani http://doras.dcu.ie/4554/3/DCU_ason
am09.pdf.
15 Poleg predpostavke o komplementarnosti ter predpostavke o internetu kot ojačevalcu
radikalizacije se v okviru preučevanja njegove vloge in pomena srečujemo z vrsto drugih
predpostavk, ki nekako uokvirjajo način mišljenja o radikalizaciji ter s tem povezano is
kanje rešitev. Za celovito predstavitev najpogostejših hipotez glej poročilo organizacije
RAND Europe »Radicalisation in the Digital Era«, ki je dostopno na spletni strani
ht t ps://w w w. ra nd .org /content/d a m/ra nd/pubs/resea rch _ repor t s/R R 400/R R 453/
R AND_R R 453.pdf.
196
