Page 187 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 187
Radikalizacija in nasilni ekstremizem:
teorije, politike in koncepti
Mitja Sardoč
Radikalizacija v sodobni pluralni družbi:
problemi in izzivi
Če je s terorističnim napadom na WTC v New Yorku 11. septem
bra 2001 povezana »vojna proti terorju« v ospredje javnosti, po
litike in strokovnjakov postavila problematiko terorizma (npr.
Nathanson, 2010, Primoratz, 2004), so teroristični napadi v Londonu 7.
julija 2005 ter v številnih drugih evropskih mestih, npr. Madridu, Parizu,
Nici, Münchnu, Bruslju, Manchestru, Barceloni itn. opozorili na proble
matiko radikalizacije in nasilnega ekstremizma. V večini primerov terori
stičnih dejanj v evropskih mestih je namreč šlo za napade radikaliziranih
posameznikov, kar je v ospredje postavilo vrsto vprašanj, ki so povezana z
družbeno vključenostjo in socialno kohezijo na eni strani ter islamofobijo
(Morgan in Scott, 2016), multikulturalizmom strahu (Levy, 2000), »mo
ralno paniko« (Humphrey, 2007) ter s tem povezanimi predsodki (Blum,
2009) in stereotipi (Blum, 2004, Fricker, 2007) na drugi.
Brutalnost teh napadov ter njihova frekvenca sta naleteli na obso
janje teh dejanj s strani širše javnosti ter na neposreden odziv politike.
Naraščajoče posvečanje posebne pozornosti vsebinskemu področju radi
kalizacije mladih in nasilnega ekstremizma med državami članicami EU1
1 Kakor je objavljeno na spletni strani Evropske komisije za področje migracij in notranjih
zadev [avgust 2017], je Slovenija ena redkih članic EU, ki nima nacionalne strategije za
preprečevanje in boj proti radikalizaciji, ki vodi k nasilnemu ekstremizmu ali terorizmu,
ter strategije boja proti terorizmu. Glej: https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/
networks/ radicalisation_awareness _network/ran-and-member-states/repository_en.
185
teorije, politike in koncepti
Mitja Sardoč
Radikalizacija v sodobni pluralni družbi:
problemi in izzivi
Če je s terorističnim napadom na WTC v New Yorku 11. septem
bra 2001 povezana »vojna proti terorju« v ospredje javnosti, po
litike in strokovnjakov postavila problematiko terorizma (npr.
Nathanson, 2010, Primoratz, 2004), so teroristični napadi v Londonu 7.
julija 2005 ter v številnih drugih evropskih mestih, npr. Madridu, Parizu,
Nici, Münchnu, Bruslju, Manchestru, Barceloni itn. opozorili na proble
matiko radikalizacije in nasilnega ekstremizma. V večini primerov terori
stičnih dejanj v evropskih mestih je namreč šlo za napade radikaliziranih
posameznikov, kar je v ospredje postavilo vrsto vprašanj, ki so povezana z
družbeno vključenostjo in socialno kohezijo na eni strani ter islamofobijo
(Morgan in Scott, 2016), multikulturalizmom strahu (Levy, 2000), »mo
ralno paniko« (Humphrey, 2007) ter s tem povezanimi predsodki (Blum,
2009) in stereotipi (Blum, 2004, Fricker, 2007) na drugi.
Brutalnost teh napadov ter njihova frekvenca sta naleteli na obso
janje teh dejanj s strani širše javnosti ter na neposreden odziv politike.
Naraščajoče posvečanje posebne pozornosti vsebinskemu področju radi
kalizacije mladih in nasilnega ekstremizma med državami članicami EU1
1 Kakor je objavljeno na spletni strani Evropske komisije za področje migracij in notranjih
zadev [avgust 2017], je Slovenija ena redkih članic EU, ki nima nacionalne strategije za
preprečevanje in boj proti radikalizaciji, ki vodi k nasilnemu ekstremizmu ali terorizmu,
ter strategije boja proti terorizmu. Glej: https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/
networks/ radicalisation_awareness _network/ran-and-member-states/repository_en.
185
