Page 188 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 188
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
ter ostalimi evropskimi državami,2 saj le-ta sodi v sam vrh prioritet varno
stne politike EU,3 medvladnimi organizacijami (Svet Evrope4) ter med
narodnimi organizacijami (npr. UNESCO, OVSE,5 Združeni narodi6)
je hkrati pomemben kazalec t. i. »transformacijske« vloge državljanske
vzgoje oz. vzgoje in izobraževanja nasploh tudi v spoprijemanju s proble
matiko radikalizacije (Sukarieh in Tannock, 2015). Prav programi protira
dikalizacije in protipolarizacije kot tudi številni primeri »dobrih praks«,
kakor potrjuje dokument »Ministerial Council Declaration No. 4/15 on
Preventing and Countering Violent Extremism and Radicalization that
Lead to Terrorism«7, predstavljajo enega od najpomembnejših dejavnikov
zagotavljanja varnosti in stabilnosti.
Tudi zato je problematika radikalizacije pritegnila posebno pozor
nost strokovnjakov s področja terorizma in varstvoslovja, saj je radikali
zacija kot dejavnik tveganja neposredno povezana prav z vprašanjem var
nosti (Humphrey, 2011). Koncept radikalizacije se je pojavil – kakor je
v članku »Radicalisation: The Journey of A Concept« izpostavil Arun
Kundnani – kot
sredstvo za snovalce politik, da bi preučili proces, s katerim se formira
terorist, ter da bi zagotovili analitično podlago za preventivne strategije,
ki presegajo grožnjo nasilja ali pridržanja (Kundnani, 2012: str. 4).
Hkrati je problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma zno
va aktualizirala vlogo in pomen temeljnih načel sodobne pluralne druž
be (vladavina prava, demokracija in človekove pravice) ter skupnih vre
dnot (toleranca, solidarnost, spoštovanje in sprejemanje različnosti itn.)
kot osnovnih predpostavk aktivnega demokratičnega državljanstva.
2 Program norveške vlade proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu je dostopen na
spletni strani https://www.regjeringen.no/en/dokumenter/Action-plan-against-Radical
isation-and-Violent-Extremism/id762413/.
3 Spletna stran Evropske komisije, kjer so dostopne dodatne informacije o aktivnostih
ter Strategiji EU za spoprijemanje z radikalizacijo in novačenjem: https://ec.europa.eu/
home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/radicalisation_en.
4 Besedilo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma je dostopno na spletni strani
ht t p://w w w.coe . i nt/en/web/convent ion s/f u l l-l ist/-/convent ion s/r m s/0900001680
08371c .
5 Med najpomembnejšimi aktivnostmi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
(OVSE) na tem vsebinskem področju sodi kampanija ozaveščanja UnitedCVE [United in
Countering Violent Extremism]. Dodatne informacije: http://www.osce.org/unitedcve.
6 Poročilo delovne skupine ZN o radikalizaciji in ekstremizmu prinaša analizo nacionalnih
programov za spoprijemanje s problematiko radikalizacije in nasilnega ekstremizma in je
dostopno na spletni strani http://www.un.org/terrorism/pdfs/radicalization.pdf
7 Besedilo deklaracije je dostopno na spletni strani http://www.osce.org/cio/208216.
186
ter ostalimi evropskimi državami,2 saj le-ta sodi v sam vrh prioritet varno
stne politike EU,3 medvladnimi organizacijami (Svet Evrope4) ter med
narodnimi organizacijami (npr. UNESCO, OVSE,5 Združeni narodi6)
je hkrati pomemben kazalec t. i. »transformacijske« vloge državljanske
vzgoje oz. vzgoje in izobraževanja nasploh tudi v spoprijemanju s proble
matiko radikalizacije (Sukarieh in Tannock, 2015). Prav programi protira
dikalizacije in protipolarizacije kot tudi številni primeri »dobrih praks«,
kakor potrjuje dokument »Ministerial Council Declaration No. 4/15 on
Preventing and Countering Violent Extremism and Radicalization that
Lead to Terrorism«7, predstavljajo enega od najpomembnejših dejavnikov
zagotavljanja varnosti in stabilnosti.
Tudi zato je problematika radikalizacije pritegnila posebno pozor
nost strokovnjakov s področja terorizma in varstvoslovja, saj je radikali
zacija kot dejavnik tveganja neposredno povezana prav z vprašanjem var
nosti (Humphrey, 2011). Koncept radikalizacije se je pojavil – kakor je
v članku »Radicalisation: The Journey of A Concept« izpostavil Arun
Kundnani – kot
sredstvo za snovalce politik, da bi preučili proces, s katerim se formira
terorist, ter da bi zagotovili analitično podlago za preventivne strategije,
ki presegajo grožnjo nasilja ali pridržanja (Kundnani, 2012: str. 4).
Hkrati je problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma zno
va aktualizirala vlogo in pomen temeljnih načel sodobne pluralne druž
be (vladavina prava, demokracija in človekove pravice) ter skupnih vre
dnot (toleranca, solidarnost, spoštovanje in sprejemanje različnosti itn.)
kot osnovnih predpostavk aktivnega demokratičnega državljanstva.
2 Program norveške vlade proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu je dostopen na
spletni strani https://www.regjeringen.no/en/dokumenter/Action-plan-against-Radical
isation-and-Violent-Extremism/id762413/.
3 Spletna stran Evropske komisije, kjer so dostopne dodatne informacije o aktivnostih
ter Strategiji EU za spoprijemanje z radikalizacijo in novačenjem: https://ec.europa.eu/
home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/radicalisation_en.
4 Besedilo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma je dostopno na spletni strani
ht t p://w w w.coe . i nt/en/web/convent ion s/f u l l-l ist/-/convent ion s/r m s/0900001680
08371c .
5 Med najpomembnejšimi aktivnostmi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
(OVSE) na tem vsebinskem področju sodi kampanija ozaveščanja UnitedCVE [United in
Countering Violent Extremism]. Dodatne informacije: http://www.osce.org/unitedcve.
6 Poročilo delovne skupine ZN o radikalizaciji in ekstremizmu prinaša analizo nacionalnih
programov za spoprijemanje s problematiko radikalizacije in nasilnega ekstremizma in je
dostopno na spletni strani http://www.un.org/terrorism/pdfs/radicalization.pdf
7 Besedilo deklaracije je dostopno na spletni strani http://www.osce.org/cio/208216.
186
