Page 190 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 190
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
Zgoraj predstavljena problematika nakazuje, da so nekatera izmed
temeljnih vprašanj na širšem vsebinskem področju radikalizacije in na
silnega ekstremizma kot tudi konfliktne različnosti nasploh v veliki meri
neustrezno artikulirana ali celo odsotna. Pričujoči prispevek analizira
nekatere izmed razsežnosti problematike radikalizacije in nasilnega ek
stremizma ter podrobneje predstavi najpomembnejše teme, ki jih odpi
ra razpetost med zagotavljanjem varnosti in stabilnosti ter spoštovanjem
temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Sklepni del opozori na pre
mestitev poudarka v razumevanju procesa radikalizacije ter na nekatere
izmed zapostavljenih ali celo spregledanih razsežnosti problematike radi
kalizacije in nasilnega ekstremizma.
Radikalizacija, nasilni ekstremizem in terorizem
Fenomen radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma ter s tem po
vezana »vojna proti terorju« se pojavi v geopolitičnem vakuumu, ki je na
stal po padcu berlinskega zidu l. 1989. Čeprav je dominantna ideologija
prostega trga naznanila t. i. »konec zgodovine« (Fukuyama), je prav leta
1989 prišlo do dveh afer, ki sta postavili pod vprašaj zmagovalni pohod
neoliberalnega diskurza, in sicer 1) »afera naglavnih rut« v Franciji ter 2)
afera, povezana z objavo Rushdijevega romana Satanski stihi. Obe »aferi«
namreč za dobro desetletje predhodita dogodke, povezane s t. i. »trkom
civilizacij« (Huntington), ki so zaznamovali začetek 21. stoletja, in v ve
liki meri določata okvir, kako misliti (in razumeti) problematiko radika
lizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma. S terorističnim napadom 11.
septembra 2001 v New Yorku ter s terorističnimi napadi v številnih evrop
skih mestih, npr. v Londonu, Madridu, Parizu, Nici, Münchnu, Bruslju,
Manchestru, Barceloni itn., je problematika radikalizacije namreč posta
la ena od ključnih varnostnih problemov sodobnih pluralnih družb oz. –
kakor je opozoril Arun Kundnani – gospodar označevalec »vojne proti
terorju« (Kundnani, 2012: str. 3).
Čeprav so Evropo v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali tudi šte
vilni teroristični napadi, ki so jih izvedle IRA na Severnem Irskem, ETA
v Španiji, Rdeče brigade v Italiji, RAF (Baader-Meinhof) v Zvezni repu
bliki Nemčiji itn., je problematika radikalizacije in nasilnega ekstremiz
ma »kvalitativno« drugačna od predhodnih oblik terorizma. Kakor
v knjigi A Decade Lost: Rethinking Radicalisation and Extremism izpo
stavlja Arun Koundnani, predstavlja proces radikalizacije »ključno spre
membo, saj je namesto zaprte organizacije generator terorizma postal
niz idej« (Koundnani, 2015: str. 20). V svojem prispevku »The Crippled
cialna kohezija, dogmatizem, etika nasilja, fundamentalizem, ksenofobija, rasizem, strah,
sovraštvo, lojalnost in varnost.
188
Zgoraj predstavljena problematika nakazuje, da so nekatera izmed
temeljnih vprašanj na širšem vsebinskem področju radikalizacije in na
silnega ekstremizma kot tudi konfliktne različnosti nasploh v veliki meri
neustrezno artikulirana ali celo odsotna. Pričujoči prispevek analizira
nekatere izmed razsežnosti problematike radikalizacije in nasilnega ek
stremizma ter podrobneje predstavi najpomembnejše teme, ki jih odpi
ra razpetost med zagotavljanjem varnosti in stabilnosti ter spoštovanjem
temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Sklepni del opozori na pre
mestitev poudarka v razumevanju procesa radikalizacije ter na nekatere
izmed zapostavljenih ali celo spregledanih razsežnosti problematike radi
kalizacije in nasilnega ekstremizma.
Radikalizacija, nasilni ekstremizem in terorizem
Fenomen radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma ter s tem po
vezana »vojna proti terorju« se pojavi v geopolitičnem vakuumu, ki je na
stal po padcu berlinskega zidu l. 1989. Čeprav je dominantna ideologija
prostega trga naznanila t. i. »konec zgodovine« (Fukuyama), je prav leta
1989 prišlo do dveh afer, ki sta postavili pod vprašaj zmagovalni pohod
neoliberalnega diskurza, in sicer 1) »afera naglavnih rut« v Franciji ter 2)
afera, povezana z objavo Rushdijevega romana Satanski stihi. Obe »aferi«
namreč za dobro desetletje predhodita dogodke, povezane s t. i. »trkom
civilizacij« (Huntington), ki so zaznamovali začetek 21. stoletja, in v ve
liki meri določata okvir, kako misliti (in razumeti) problematiko radika
lizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma. S terorističnim napadom 11.
septembra 2001 v New Yorku ter s terorističnimi napadi v številnih evrop
skih mestih, npr. v Londonu, Madridu, Parizu, Nici, Münchnu, Bruslju,
Manchestru, Barceloni itn., je problematika radikalizacije namreč posta
la ena od ključnih varnostnih problemov sodobnih pluralnih družb oz. –
kakor je opozoril Arun Kundnani – gospodar označevalec »vojne proti
terorju« (Kundnani, 2012: str. 3).
Čeprav so Evropo v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali tudi šte
vilni teroristični napadi, ki so jih izvedle IRA na Severnem Irskem, ETA
v Španiji, Rdeče brigade v Italiji, RAF (Baader-Meinhof) v Zvezni repu
bliki Nemčiji itn., je problematika radikalizacije in nasilnega ekstremiz
ma »kvalitativno« drugačna od predhodnih oblik terorizma. Kakor
v knjigi A Decade Lost: Rethinking Radicalisation and Extremism izpo
stavlja Arun Koundnani, predstavlja proces radikalizacije »ključno spre
membo, saj je namesto zaprte organizacije generator terorizma postal
niz idej« (Koundnani, 2015: str. 20). V svojem prispevku »The Crippled
cialna kohezija, dogmatizem, etika nasilja, fundamentalizem, ksenofobija, rasizem, strah,
sovraštvo, lojalnost in varnost.
188
