Page 154 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 154
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
predstavlja tudi šola. Predvsem prehod iz osnovne v srednjo šolo lahko
predstavlja mladostnikom stresno izkušnjo zaradi povečanega obsega šol
skih obveznosti, zahtevnejše učne vsebine in tudi zaradi potrebe po vzpo
stavljanju novih socialnih odnosov ter prilagajanja novemu šolskemu oko
lju. Šola je danes, kot navaja Kobolt (2010), storilnostna, tekmovalna in
individualno naravnana. S takšno naravnanostjo izobraževalnega podro
čja postajajo posebno ranljivi mladostniki, ki imajo težave z učenjem in
jim ne uspe zaključiti izobrazbe ter so brez ustrezne odnosne, socialne in
družinske podpore. Petek (2008) opozarja na situacije, ko mladostnik ni
kos pomembnim dogodkom v obdobju mladostništva in razvojnim nalo
gam. Takrat se pojavijo občutki žalosti, odtujenosti, nemoči. Nastopi lah
ko depresija in poveča se tveganje za uporabo psihoaktivnih snovi.
Mladi, ki imajo ugodno razvojno, psihično in socialno ozadje, pri
merne sposobnosti in ustrezne vedenjske strategije, lažje realizirajo druž
bena pričakovanja. Kot navaja Kobolt (2010), pa problem nastane pri
mladih, katerih življenjski položaj je neugoden zaradi prepleta različnih
individualnih in socialnih dejavnikov. Gre za mlade, pri katerih prevladu
jejo ogrožajoči dejavniki, vezani bodisi na njihovo družino, zgodnje soci
alno okolje, individualne ali osebnostne značilnosti in posebne potrebe ali
pa na socialno, materialno, etnično, kulturno poreklo.
Tvegano vedenje, kot pravi Roškar (2009), je še posebej ogrožajoče, ka
dar se pojavi v zgodnjem mladostništvu, kadar je teh dogodkov več in se po
navljajo, kadar vrstniki to vedenje občudujejo, mladostnik pa teži k spreje
tosti in pripadnosti vrstnikom ter kadar se dopolnjuje ali prepleta več oblik
tveganega vedenja.
Uživanje psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Psihoaktivne snovi so snovi, ki zaradi kemične sestave vplivajo na dušev
nost in delovanje telesa. Za psihoaktivno snov se pogosto uporablja izraz
droga. Kot navajata Kastelic in Mikulan (2004), vpliva uporaba psihoak
tivnih snovi na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako na delova
nje možganov. Psihoaktivne snovi spremenijo zaznavanje, počutje, razmi
šljanje in vedenje. Lahko imajo prijeten učinek na naše zaznavanje ugodja
ter so prav zato nevarne. Avtorja pojasnjujeta, da se jih uporablja pogosto
zato, ker povzročajo spremembo zavesti ali počutja, ki je pogosto prijetno,
povzročajo evforijo, dajejo lahko tudi občutek večje zbranosti.
V Sloveniji sta še vedno na široko razširjeni in sprejeti razvadi pitje
alkohola in kajenje, na kar opozarjajo številni avtorji (Hovnik Keršmanc
et al., 2015; Stergar, 1998; Zorko et al., 2014). Izpostavljajo škodljive vpli
ve alkohola in tobaka na zdravje, vendar se ta sporočila s težavo ozavestijo
pri ljudeh, saj je njuna uporaba zelo vpeta v vsakdan slovenske populacije.
152
predstavlja tudi šola. Predvsem prehod iz osnovne v srednjo šolo lahko
predstavlja mladostnikom stresno izkušnjo zaradi povečanega obsega šol
skih obveznosti, zahtevnejše učne vsebine in tudi zaradi potrebe po vzpo
stavljanju novih socialnih odnosov ter prilagajanja novemu šolskemu oko
lju. Šola je danes, kot navaja Kobolt (2010), storilnostna, tekmovalna in
individualno naravnana. S takšno naravnanostjo izobraževalnega podro
čja postajajo posebno ranljivi mladostniki, ki imajo težave z učenjem in
jim ne uspe zaključiti izobrazbe ter so brez ustrezne odnosne, socialne in
družinske podpore. Petek (2008) opozarja na situacije, ko mladostnik ni
kos pomembnim dogodkom v obdobju mladostništva in razvojnim nalo
gam. Takrat se pojavijo občutki žalosti, odtujenosti, nemoči. Nastopi lah
ko depresija in poveča se tveganje za uporabo psihoaktivnih snovi.
Mladi, ki imajo ugodno razvojno, psihično in socialno ozadje, pri
merne sposobnosti in ustrezne vedenjske strategije, lažje realizirajo druž
bena pričakovanja. Kot navaja Kobolt (2010), pa problem nastane pri
mladih, katerih življenjski položaj je neugoden zaradi prepleta različnih
individualnih in socialnih dejavnikov. Gre za mlade, pri katerih prevladu
jejo ogrožajoči dejavniki, vezani bodisi na njihovo družino, zgodnje soci
alno okolje, individualne ali osebnostne značilnosti in posebne potrebe ali
pa na socialno, materialno, etnično, kulturno poreklo.
Tvegano vedenje, kot pravi Roškar (2009), je še posebej ogrožajoče, ka
dar se pojavi v zgodnjem mladostništvu, kadar je teh dogodkov več in se po
navljajo, kadar vrstniki to vedenje občudujejo, mladostnik pa teži k spreje
tosti in pripadnosti vrstnikom ter kadar se dopolnjuje ali prepleta več oblik
tveganega vedenja.
Uživanje psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Psihoaktivne snovi so snovi, ki zaradi kemične sestave vplivajo na dušev
nost in delovanje telesa. Za psihoaktivno snov se pogosto uporablja izraz
droga. Kot navajata Kastelic in Mikulan (2004), vpliva uporaba psihoak
tivnih snovi na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako na delova
nje možganov. Psihoaktivne snovi spremenijo zaznavanje, počutje, razmi
šljanje in vedenje. Lahko imajo prijeten učinek na naše zaznavanje ugodja
ter so prav zato nevarne. Avtorja pojasnjujeta, da se jih uporablja pogosto
zato, ker povzročajo spremembo zavesti ali počutja, ki je pogosto prijetno,
povzročajo evforijo, dajejo lahko tudi občutek večje zbranosti.
V Sloveniji sta še vedno na široko razširjeni in sprejeti razvadi pitje
alkohola in kajenje, na kar opozarjajo številni avtorji (Hovnik Keršmanc
et al., 2015; Stergar, 1998; Zorko et al., 2014). Izpostavljajo škodljive vpli
ve alkohola in tobaka na zdravje, vendar se ta sporočila s težavo ozavestijo
pri ljudeh, saj je njuna uporaba zelo vpeta v vsakdan slovenske populacije.
152
