Page 159 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 159
k. osterc kokotovič, b. čagran, m. pšunder ■ vključenost staršev v šolanje ...
H2: Predpostavljali smo, da obstaja povezanost med vključenostjo
staršev v šolanje otroka in mladostnikovo starostjo pri prvih posku
sih psihoaktivnih snovi, in sicer bodo mladostniki, katerih starši so
bolj vključeni v šolanje otroka, poročali o višji starosti prvega posku
sa psihoaktivne snovi.
H3: Predpostavljali smo, da obstaja povezanost med vključeno
stjo staršev v šolanje otroka in pogostostjo mladostnikove uporabe
psihoaktivnih snovi, in sicer bodo mladostniki, katerih starši so bolj
vključeni v šolanje otroka, redkeje uporabljali psihoaktivne snovi.
Metodologija
Raziskovalni vzorec
Raziskava je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu učencev
9. razredov mariborskih in okoliških osnovnih šol ter 2. letnikov mari
borskih srednjih šol. V vzorec 2. letnikov srednjih šol so bili zajeti od
delki različnih programov srednjega izobraževanja. Na spletnih straneh
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (vpis 2014/15) smo pogle
dali, koliko učencev devetih razredov nadaljuje izobraževanje v različnih
srednješolskih programih. Na osnovi pridobljenih podatkov smo propor
cionalno zajeli dijake iz različnih srednješolskih programov, tako da sta
bila vzorca mladostnikov 9. razredov in mladostnikov 2. letnikov podob
na z vidika vrste demografskih podatkov. V vzorec 2. letnikov smo tako
zajeli 66 dijakov iz programa splošne gimnazije iz dveh mariborskih gim
nazij, 10 dijakov, vpisanih v program strokovne gimnazije, iz ene srednje
šole, 88 dijakov, vpisanih v program srednjega tehniškega in strokovne
ga izobraževanja, iz petih srednjih šol, 39 dijakov, vpisanih v program sre
dnjega poklicnega izobraževanja, iz dveh srednjih šol ter 8 dijakov, vpisa
nih v program nižjega poklicnega izobraževanja, iz ene srednje šole.
Vzorec je zajemal 404 mladostnike, od tega je bilo 193 učencev 9. ra
zredov osnovnih šol in 211 dijakov 2. letnikov srednjih šol. V vzorec je bilo
zajetih 51,5 % fantov in 48,5 % deklet.
Zbiranje podatkov
Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki je nastal za potrebe raziska
ve. S šolami smo vzpostavili stik in jih prosili za sodelovanje. Za šole, ki
predhodno niso imele soglasja staršev za anketiranje mladostnikov, smo
pripravili soglasje in ga pred samo izvedbo anketiranja tudi pridobili.
Izpolnjevanje vprašalnikov je potekalo v razredu, in sicer skupinsko,
oktobra in novembra 2015. Udeležencem raziskave je bil pri tem pojasnjen
namen raziskave: da bodo njihovi odgovori ostali anonimni, da ni pra
vilnih in napačnih odgovorov, da bodo rezultati uporabljeni izključno v
157
H2: Predpostavljali smo, da obstaja povezanost med vključenostjo
staršev v šolanje otroka in mladostnikovo starostjo pri prvih posku
sih psihoaktivnih snovi, in sicer bodo mladostniki, katerih starši so
bolj vključeni v šolanje otroka, poročali o višji starosti prvega posku
sa psihoaktivne snovi.
H3: Predpostavljali smo, da obstaja povezanost med vključeno
stjo staršev v šolanje otroka in pogostostjo mladostnikove uporabe
psihoaktivnih snovi, in sicer bodo mladostniki, katerih starši so bolj
vključeni v šolanje otroka, redkeje uporabljali psihoaktivne snovi.
Metodologija
Raziskovalni vzorec
Raziskava je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu učencev
9. razredov mariborskih in okoliških osnovnih šol ter 2. letnikov mari
borskih srednjih šol. V vzorec 2. letnikov srednjih šol so bili zajeti od
delki različnih programov srednjega izobraževanja. Na spletnih straneh
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (vpis 2014/15) smo pogle
dali, koliko učencev devetih razredov nadaljuje izobraževanje v različnih
srednješolskih programih. Na osnovi pridobljenih podatkov smo propor
cionalno zajeli dijake iz različnih srednješolskih programov, tako da sta
bila vzorca mladostnikov 9. razredov in mladostnikov 2. letnikov podob
na z vidika vrste demografskih podatkov. V vzorec 2. letnikov smo tako
zajeli 66 dijakov iz programa splošne gimnazije iz dveh mariborskih gim
nazij, 10 dijakov, vpisanih v program strokovne gimnazije, iz ene srednje
šole, 88 dijakov, vpisanih v program srednjega tehniškega in strokovne
ga izobraževanja, iz petih srednjih šol, 39 dijakov, vpisanih v program sre
dnjega poklicnega izobraževanja, iz dveh srednjih šol ter 8 dijakov, vpisa
nih v program nižjega poklicnega izobraževanja, iz ene srednje šole.
Vzorec je zajemal 404 mladostnike, od tega je bilo 193 učencev 9. ra
zredov osnovnih šol in 211 dijakov 2. letnikov srednjih šol. V vzorec je bilo
zajetih 51,5 % fantov in 48,5 % deklet.
Zbiranje podatkov
Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki je nastal za potrebe raziska
ve. S šolami smo vzpostavili stik in jih prosili za sodelovanje. Za šole, ki
predhodno niso imele soglasja staršev za anketiranje mladostnikov, smo
pripravili soglasje in ga pred samo izvedbo anketiranja tudi pridobili.
Izpolnjevanje vprašalnikov je potekalo v razredu, in sicer skupinsko,
oktobra in novembra 2015. Udeležencem raziskave je bil pri tem pojasnjen
namen raziskave: da bodo njihovi odgovori ostali anonimni, da ni pra
vilnih in napačnih odgovorov, da bodo rezultati uporabljeni izključno v
157
