Page 153 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 153
k. osterc kokotovič, b. čagran, m. pšunder ■ vključenost staršev v šolanje ...
starostjo otroka (Hill et al., 2004). Cugmas (2012) navaja, da se pri starej
ših otrocih in mladostnikih zmanjša način vedenjske vključenosti. Starši
imajo manj kontaktov z učitelji, z otrokovimi sošolci, s starši vrstnikov, z
drugimi zaposlenimi v šoli in so manj vključeni v aktivnosti, ki jih organi
zira šola (Cugmas et al., 2010). Na drugi stani pa Grolnick in Slowiaczek
(1994) pravita, da s starostjo narašča delež osebne vključenosti, kar pome
ni, da starši govorijo več o šoli in komunicirajo z otrokom ali mladostni
kom na različne načine, s čimer izkazujejo zanimanje za njihovo izobraže
vanje. Prav tako Puklek Levpušček in Zupančič (2009) navajata, da z leti
otrokovega šolanja starši vse manj iščejo povratne informacije s strani šole
o otrokovi uspešnosti in se vse manj neposredno vključujejo v njegovo uče
nje. Avtorici pojasnjujeta, da je to posledica rahljanja nadzora staršev nad
različnimi otrokovimi dejavnostmi v odziv na njegovo vse večjo samostoj
nost in kompetentnost.
Na eni strani tako nastajajo s starostjo otroka spremembe v načinih
starševske vključenosti in na drugi strani kažejo raziskave, narejene na
področju mladih v Sloveniji, ki jih povzemajo Ule in drugi (2000), da se
mladina spreminja. Najbolj izstopa pasivnost mladih, ki se odraža na več
ravneh mladostniškega ravnanja. Življenje jim ni izziv, rajši imajo mir in
uživajo v navidezni brezskrbnosti. Mladi se, kot navaja Ule (2002), v dana
šnjem modernem svetu vse pogosteje počutijo osamljene. To avtorica pri
pisuje vdoru informacijske tehnologije in vplivu individualizacije, kar je
mlade potisnilo iz javnosti v zasebnost. Ta pojav je povečal nekemične od
visnosti, npr. računalniške igrice, uporabo interneta, socialnih omrežij in
podobno. Povečala se je tudi uporaba kemičnih snovi, kot so alkohol, ci
gareti in ostale nedovoljene psihoaktivne snovi. Beg posameznika v navi
dezno drug svet, ki ga lahko ustvari učinek psihoaktivnih snovi in njihova
nadaljnja zloraba, postane posamezniku privlačen, saj mu omogoča od
mik od vsakdanjih problemov in naporov.
Ob zapisanem ne velja prezreti niti dejstva, na katerega opozarjata
Ule in Kuhar (2002), da je današnji čas doba pogostih stresnih okoliščin
in razmer, ki vodijo v velike stiske. Zaradi vedno večjih družbenih in eko
nomskih pritiskov, ki jim mladi niso sposobni kljubovati in se z njimi so
očiti, se pojavlja med njimi čedalje več delikventnosti, sovražnosti do tuj
cev, samomorilnosti in uporabe psihoaktivnih snovi. Avtorici izpostavita
in opozorita, da mladostniki na uporabo psihoaktivnih snovi še niso pri
pravljeni, saj še nimajo razvitih obrambnih mehanizmov, s katerimi bi se
lahko uspešno upirali ali se soočali s takšnimi negativnimi vplivi.
Mladostništvo je prav tako obdobje, ko večina mladostnikov hodi v
šolo in dela stvari, za katere še ne ve, ali jih bo počela tudi kasneje. Izvor
številnih socialnih in učnih izzivov ter stresorjev, navaja Dolenc (2015),
151
starostjo otroka (Hill et al., 2004). Cugmas (2012) navaja, da se pri starej
ših otrocih in mladostnikih zmanjša način vedenjske vključenosti. Starši
imajo manj kontaktov z učitelji, z otrokovimi sošolci, s starši vrstnikov, z
drugimi zaposlenimi v šoli in so manj vključeni v aktivnosti, ki jih organi
zira šola (Cugmas et al., 2010). Na drugi stani pa Grolnick in Slowiaczek
(1994) pravita, da s starostjo narašča delež osebne vključenosti, kar pome
ni, da starši govorijo več o šoli in komunicirajo z otrokom ali mladostni
kom na različne načine, s čimer izkazujejo zanimanje za njihovo izobraže
vanje. Prav tako Puklek Levpušček in Zupančič (2009) navajata, da z leti
otrokovega šolanja starši vse manj iščejo povratne informacije s strani šole
o otrokovi uspešnosti in se vse manj neposredno vključujejo v njegovo uče
nje. Avtorici pojasnjujeta, da je to posledica rahljanja nadzora staršev nad
različnimi otrokovimi dejavnostmi v odziv na njegovo vse večjo samostoj
nost in kompetentnost.
Na eni strani tako nastajajo s starostjo otroka spremembe v načinih
starševske vključenosti in na drugi strani kažejo raziskave, narejene na
področju mladih v Sloveniji, ki jih povzemajo Ule in drugi (2000), da se
mladina spreminja. Najbolj izstopa pasivnost mladih, ki se odraža na več
ravneh mladostniškega ravnanja. Življenje jim ni izziv, rajši imajo mir in
uživajo v navidezni brezskrbnosti. Mladi se, kot navaja Ule (2002), v dana
šnjem modernem svetu vse pogosteje počutijo osamljene. To avtorica pri
pisuje vdoru informacijske tehnologije in vplivu individualizacije, kar je
mlade potisnilo iz javnosti v zasebnost. Ta pojav je povečal nekemične od
visnosti, npr. računalniške igrice, uporabo interneta, socialnih omrežij in
podobno. Povečala se je tudi uporaba kemičnih snovi, kot so alkohol, ci
gareti in ostale nedovoljene psihoaktivne snovi. Beg posameznika v navi
dezno drug svet, ki ga lahko ustvari učinek psihoaktivnih snovi in njihova
nadaljnja zloraba, postane posamezniku privlačen, saj mu omogoča od
mik od vsakdanjih problemov in naporov.
Ob zapisanem ne velja prezreti niti dejstva, na katerega opozarjata
Ule in Kuhar (2002), da je današnji čas doba pogostih stresnih okoliščin
in razmer, ki vodijo v velike stiske. Zaradi vedno večjih družbenih in eko
nomskih pritiskov, ki jim mladi niso sposobni kljubovati in se z njimi so
očiti, se pojavlja med njimi čedalje več delikventnosti, sovražnosti do tuj
cev, samomorilnosti in uporabe psihoaktivnih snovi. Avtorici izpostavita
in opozorita, da mladostniki na uporabo psihoaktivnih snovi še niso pri
pravljeni, saj še nimajo razvitih obrambnih mehanizmov, s katerimi bi se
lahko uspešno upirali ali se soočali s takšnimi negativnimi vplivi.
Mladostništvo je prav tako obdobje, ko večina mladostnikov hodi v
šolo in dela stvari, za katere še ne ve, ali jih bo počela tudi kasneje. Izvor
številnih socialnih in učnih izzivov ter stresorjev, navaja Dolenc (2015),
151
