Page 155 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 155
k. osterc kokotovič, b. čagran, m. pšunder ■ vključenost staršev v šolanje ...
Govorijo tudi o odnosu države, javnosti in posameznikov do alkohola in
cigaret, ki je ambivalenten. Odrasli ju po eni strani radi uporabljajo, po
drugi strani pa se zgražajo nad mladostniki, če se ga napijejo ali če preveč
kadijo (Stergar, 1998).
V preteklosti so uporabo psihoaktivnih snovi in zasvojenost z njimi
povezovali bolj z rizičnimi skupinami mladostnikov, pojasnjujeta Kastelic
in Mikulan (2004), danes pa je zaznati, da temu ni več tako. Avtorja iz
postavita, da so mnogi mladostniki pri prvih poskusih še v otroški dobi, v
procesu telesnega, duševnega in socialnega razvoja. So osebnostno in mo
ralno še nezreli in šele v osnovni šoli. Posledice, ki lahko nastanejo pri
mladostniku zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, so lahko takojšnje, lah
ko pa se odražajo postopoma: dobivanje slabih ocen v šoli, kar lahko vodi
v opustitev šolanja, krhajo se odnosi z vrstniki, poslabšajo se odnosi z bli
žnjimi, marsikdo zaide v kriminal, brezposelnost in kasneje se pridružijo
še zdravstvene težave.
Stergar (1998) navaja, da ima vsak, ki uporablja psihoaktivne snovi,
svoj razlog in večina jih izhaja iz potrebe po boljšem počutju. Do prvih po
skusov pride ponavadi, navaja avtorica, iz radovednosti, nadaljnjo upora
bo pa spremlja težnja po učinku, ki ga je vzeta psihoaktivna snov dala. Za
poskus in uporabo psihoaktivne snovi se, pojasnjuje Stergar (1992), mla
dostnik običajno odloči zavestno. Sprva jo poskusi in kasneje začne z njo
eksperimentirati. Avtorica izpostavi, da se za eksperimentiranje s psiho
aktivnimi snovmi ponavadi odločajo mladi, željni zabave, novih avantur,
mladi, ki s psihoaktivno snovjo blažijo stres, tesnobo, iščejo začasen pobeg
ali pa si zgolj želijo biti sprejeti v družbi. Med pogostejše uporabnike psi
hoaktivnih snovi, kot navajata Kastelic in Mikulan (2004), ponavadi za
idejo tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk, kar je odvisno
tudi od življenja v družini in odnosov, ki vladajo v njej. Za vsakega posa
meznika je tako izredno pomembno zlasti, da ima pozitivno čustveno iz
kušnjo in predvsem občutek, da je sprejet, ljubljen in varen.
Avtorja nadalje opozarjata, da ima velik pomen glede odločitve za
poskus psihoaktivne snovi mladostnikov odnos do uporabe psihoaktiv
nih snovi, ki se oblikuje vse življenje. Izpostavita, da so najpomembnejši
zgled ljudje, s katerimi se mladostniki istovetijo. Na odločitve mladostni
kov tako vplivajo s svojim odnosom in zgledom starši, vrstniki in po
membni drugi (vzgojitelji, profesorji, trenerji …).
Kot smo navedli že v začetnem delu prispevka, je ena najpomemb
nejših nalog vseh staršev vzgoja otrok, ki je hkrati tudi ena najtežjih, saj
se zanjo ne moremo vnaprej pripraviti. Vzgoja močno vpliva na otrokov
razvoj in njegove odločitve. Med te odločitve sodi tudi uporaba psiho
aktivnih snovi, zato je še kako pomembna. V procesu odraščanja imajo
153
Govorijo tudi o odnosu države, javnosti in posameznikov do alkohola in
cigaret, ki je ambivalenten. Odrasli ju po eni strani radi uporabljajo, po
drugi strani pa se zgražajo nad mladostniki, če se ga napijejo ali če preveč
kadijo (Stergar, 1998).
V preteklosti so uporabo psihoaktivnih snovi in zasvojenost z njimi
povezovali bolj z rizičnimi skupinami mladostnikov, pojasnjujeta Kastelic
in Mikulan (2004), danes pa je zaznati, da temu ni več tako. Avtorja iz
postavita, da so mnogi mladostniki pri prvih poskusih še v otroški dobi, v
procesu telesnega, duševnega in socialnega razvoja. So osebnostno in mo
ralno še nezreli in šele v osnovni šoli. Posledice, ki lahko nastanejo pri
mladostniku zaradi uporabe psihoaktivnih snovi, so lahko takojšnje, lah
ko pa se odražajo postopoma: dobivanje slabih ocen v šoli, kar lahko vodi
v opustitev šolanja, krhajo se odnosi z vrstniki, poslabšajo se odnosi z bli
žnjimi, marsikdo zaide v kriminal, brezposelnost in kasneje se pridružijo
še zdravstvene težave.
Stergar (1998) navaja, da ima vsak, ki uporablja psihoaktivne snovi,
svoj razlog in večina jih izhaja iz potrebe po boljšem počutju. Do prvih po
skusov pride ponavadi, navaja avtorica, iz radovednosti, nadaljnjo upora
bo pa spremlja težnja po učinku, ki ga je vzeta psihoaktivna snov dala. Za
poskus in uporabo psihoaktivne snovi se, pojasnjuje Stergar (1992), mla
dostnik običajno odloči zavestno. Sprva jo poskusi in kasneje začne z njo
eksperimentirati. Avtorica izpostavi, da se za eksperimentiranje s psiho
aktivnimi snovmi ponavadi odločajo mladi, željni zabave, novih avantur,
mladi, ki s psihoaktivno snovjo blažijo stres, tesnobo, iščejo začasen pobeg
ali pa si zgolj želijo biti sprejeti v družbi. Med pogostejše uporabnike psi
hoaktivnih snovi, kot navajata Kastelic in Mikulan (2004), ponavadi za
idejo tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk, kar je odvisno
tudi od življenja v družini in odnosov, ki vladajo v njej. Za vsakega posa
meznika je tako izredno pomembno zlasti, da ima pozitivno čustveno iz
kušnjo in predvsem občutek, da je sprejet, ljubljen in varen.
Avtorja nadalje opozarjata, da ima velik pomen glede odločitve za
poskus psihoaktivne snovi mladostnikov odnos do uporabe psihoaktiv
nih snovi, ki se oblikuje vse življenje. Izpostavita, da so najpomembnejši
zgled ljudje, s katerimi se mladostniki istovetijo. Na odločitve mladostni
kov tako vplivajo s svojim odnosom in zgledom starši, vrstniki in po
membni drugi (vzgojitelji, profesorji, trenerji …).
Kot smo navedli že v začetnem delu prispevka, je ena najpomemb
nejših nalog vseh staršev vzgoja otrok, ki je hkrati tudi ena najtežjih, saj
se zanjo ne moremo vnaprej pripraviti. Vzgoja močno vpliva na otrokov
razvoj in njegove odločitve. Med te odločitve sodi tudi uporaba psiho
aktivnih snovi, zato je še kako pomembna. V procesu odraščanja imajo
153
