Page 149 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 149
Vključenost staršev v šolanje otroka in uporaba
psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Karmen Osterc Kokotovič, Branka Čagran, Mateja Pšunder
Mladostnik mora do prehoda v odraslost uspešno izpolniti števil
ne razvojne naloge, ki znajo biti za marsikaterega mladostnika
in njegove starše precej zahtevne in kompleksne (Dolenc, 2015;
Poljšak Škraban, 2002; Zupančič, 2004; Zupančič in Svetina, 2004). V
tem obdobju mladostniki zbirajo razne izkušnje tudi na osnovi poskusov
in zmot (Roškar, 2009). Tudi začetki prvih poskusov psihoaktivnih sno
vi1 segajo prav v obdobje mladostništva (Evropsko poročilo ESPAD, 2015;
Koprivnikar, 2015; Stergar in Urdih Lazar, 2014). Mladostništvo je obdobje
v življenju, ko je prav področje izobraževanja močno prepleteno z intenziv
nimi razvojnimi dogajanji. V obdobju mladostništva se začnejo mladostni
ki intenzivneje soočati z zahtevami v šoli (Kobolt, 2010). Številne raziskave
(Bachman et al., 2008; El Nokali et al., 2010; Hill et al., 2004) so tudi poka
zale, da lahko vključenost staršev v otrokovo šolanje izboljša učne dosežke
na način, da zmanjšuje otrokove vedenjske težave, ki bi lahko ovirale proces
učenja. Ker uporaba psihoaktivnih snovi, predvsem v obdobju mladostni
štva, resno ogroža mladostnikov razvoj in zdravje, smo preučili vključe
nost staršev v šolanje otroka kot enega izmed varovalnih dejavnikov, ki
lahko preventivno vpliva, da mladostnik varno prehodi pot do odraslosti.
Pozornost smo tako namenili raziskovanju povezanosti med vključenostjo
staršev v šolanje otroka in uporabo psihoaktivnih snovi pri mladostnikih.
1 V strokovni literaturi je mogoče najti različne termine za poimenovanje snovi, ki vplivajo
na vedenje in počutje posameznika, med drugim: droge, mamila, psihoaktivne snovi oz.
substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd. (Hočevar, 2005: 23). V tem prispevku
bomo za navedene snovi uporabljali termin psihoaktivne snovi.
147
psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Karmen Osterc Kokotovič, Branka Čagran, Mateja Pšunder
Mladostnik mora do prehoda v odraslost uspešno izpolniti števil
ne razvojne naloge, ki znajo biti za marsikaterega mladostnika
in njegove starše precej zahtevne in kompleksne (Dolenc, 2015;
Poljšak Škraban, 2002; Zupančič, 2004; Zupančič in Svetina, 2004). V
tem obdobju mladostniki zbirajo razne izkušnje tudi na osnovi poskusov
in zmot (Roškar, 2009). Tudi začetki prvih poskusov psihoaktivnih sno
vi1 segajo prav v obdobje mladostništva (Evropsko poročilo ESPAD, 2015;
Koprivnikar, 2015; Stergar in Urdih Lazar, 2014). Mladostništvo je obdobje
v življenju, ko je prav področje izobraževanja močno prepleteno z intenziv
nimi razvojnimi dogajanji. V obdobju mladostništva se začnejo mladostni
ki intenzivneje soočati z zahtevami v šoli (Kobolt, 2010). Številne raziskave
(Bachman et al., 2008; El Nokali et al., 2010; Hill et al., 2004) so tudi poka
zale, da lahko vključenost staršev v otrokovo šolanje izboljša učne dosežke
na način, da zmanjšuje otrokove vedenjske težave, ki bi lahko ovirale proces
učenja. Ker uporaba psihoaktivnih snovi, predvsem v obdobju mladostni
štva, resno ogroža mladostnikov razvoj in zdravje, smo preučili vključe
nost staršev v šolanje otroka kot enega izmed varovalnih dejavnikov, ki
lahko preventivno vpliva, da mladostnik varno prehodi pot do odraslosti.
Pozornost smo tako namenili raziskovanju povezanosti med vključenostjo
staršev v šolanje otroka in uporabo psihoaktivnih snovi pri mladostnikih.
1 V strokovni literaturi je mogoče najti različne termine za poimenovanje snovi, ki vplivajo
na vedenje in počutje posameznika, med drugim: droge, mamila, psihoaktivne snovi oz.
substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd. (Hočevar, 2005: 23). V tem prispevku
bomo za navedene snovi uporabljali termin psihoaktivne snovi.
147
