Page 151 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 151
k. osterc kokotovič, b. čagran, m. pšunder ■ vključenost staršev v šolanje ...
šibka samopodoba. Pri mladostnikih, ki so starše ocenili kot permisiv
ne, je bilo zaznati visoko stopnjo samopodobe, vendar so bili visoko tve
gani za uživanje psihoaktivnih snovi in zanemarjanje šolskega področja.
Raziskava (Cohen in Rice, 1997), ki je preučevala povezanost vzgojnega
stila s šolskimi dosežki ter uporabo alkohola in tobaka, je izpostavila, da
je bolj pomembno mladostnikovo zaznavanje vzgojnega stila v povezavi z
uporabo alkohola in tobaka. Če mladostnik ni zaznal starša kot avtorita
tivnega, je bilo pri mladostniku več uporabe. Študija je pokazala, kako po
membno je otrokovo zaznavanje vzgojnega stila staršev in ne, kaj mislijo
starši, kateri vzgojni stil je za njih značilen.
Nadalje je raziskava (Baumrind, 1991), ki je preučevala družinsko so
cializacijo in razvojne kompetence mladostnikov, pokazala, da so bili av
toritativni starši z visoko stopnjo zahtevnosti in odzivnosti pomembno
uspešnejši pri obvarovanju njihovih mladostnikov pred uporabo psihoak
tivnih snovi in pri gradnji mladostnikovih kompetenc. Študija (Johnson
in Pandina, 2009), ki je preučevala vpliv družinskega okolja na otrokovo
uporabo alkohola, marihuane ter ostalih psihoaktivnih snovi, delikven
tno vedenje in disfunkcionalno reševanje težav, je pokazala, da je uporaba
alkohola pri mladostniku povezana s stališči staršev istega spola do ome
njene psihoaktivne snovi. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da sovražen
odnos staršev in pomanjkanje topline pomembno vplivata na mladostni
kovo uporabo alkohola, marihuane in ostalih nedovoljenih psihoaktivnih
snovi. Sovražen odnos s strani obeh staršev prispeva tudi k delikventno
sti med sinovi ter k uporabi disfunkcionalnih metod reševanja problemov
pri sinovih in hčerah.
Avtoritativni vzgojni stil, kot pravita Peček Čuk in Lesar (2009), naj
bolj spodbuja odgovorno ravnanje posameznika, postopno zmanjšuje od
visnost od staršev, razvija samostojno odločanje, spretnost vodenja samega
sebe, sodelovanja ter spoštovanja drugih in njihovih potreb. Tudi Durkin
(1995) navaja, da avtoritativno starševstvo nudi otroku čustveno varnost,
ki deluje na otrokovo doživljanje samostojnosti in samozaupanja tudi v
drugih socialnih okoljih. Avtor pojasnjuje, da avtoritativni starši pojasni
jo otroku svoje vedenje in se pogovarjajo z njim o svojih zahtevah, pravilih
ter pričakovanjih. S tem se otrok zaveda in razume postavljena pravila, pri
čakovanja, vrednote in cilje, se v različnih situacijah ravna v skladu z njimi
in jih zato lažje ponotranji.
Naloga staršev v vzgoji je tudi jasno postavljanje mej in pravil v dru
žini ter seveda njihovo izvajanje (Mrgole in Mrgole, 2013; Nüssdorfer,
2012; Peček Čuk in Lesar, 2009). S postavljanjem mej se gradijo tudi od
nosi med starši in otrokom. Postavljene meje ne pomenijo prepovedi in
kazni, ampak so namenjene vodenju, podpiranju in spodbudi ter kažejo
149
šibka samopodoba. Pri mladostnikih, ki so starše ocenili kot permisiv
ne, je bilo zaznati visoko stopnjo samopodobe, vendar so bili visoko tve
gani za uživanje psihoaktivnih snovi in zanemarjanje šolskega področja.
Raziskava (Cohen in Rice, 1997), ki je preučevala povezanost vzgojnega
stila s šolskimi dosežki ter uporabo alkohola in tobaka, je izpostavila, da
je bolj pomembno mladostnikovo zaznavanje vzgojnega stila v povezavi z
uporabo alkohola in tobaka. Če mladostnik ni zaznal starša kot avtorita
tivnega, je bilo pri mladostniku več uporabe. Študija je pokazala, kako po
membno je otrokovo zaznavanje vzgojnega stila staršev in ne, kaj mislijo
starši, kateri vzgojni stil je za njih značilen.
Nadalje je raziskava (Baumrind, 1991), ki je preučevala družinsko so
cializacijo in razvojne kompetence mladostnikov, pokazala, da so bili av
toritativni starši z visoko stopnjo zahtevnosti in odzivnosti pomembno
uspešnejši pri obvarovanju njihovih mladostnikov pred uporabo psihoak
tivnih snovi in pri gradnji mladostnikovih kompetenc. Študija (Johnson
in Pandina, 2009), ki je preučevala vpliv družinskega okolja na otrokovo
uporabo alkohola, marihuane ter ostalih psihoaktivnih snovi, delikven
tno vedenje in disfunkcionalno reševanje težav, je pokazala, da je uporaba
alkohola pri mladostniku povezana s stališči staršev istega spola do ome
njene psihoaktivne snovi. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da sovražen
odnos staršev in pomanjkanje topline pomembno vplivata na mladostni
kovo uporabo alkohola, marihuane in ostalih nedovoljenih psihoaktivnih
snovi. Sovražen odnos s strani obeh staršev prispeva tudi k delikventno
sti med sinovi ter k uporabi disfunkcionalnih metod reševanja problemov
pri sinovih in hčerah.
Avtoritativni vzgojni stil, kot pravita Peček Čuk in Lesar (2009), naj
bolj spodbuja odgovorno ravnanje posameznika, postopno zmanjšuje od
visnost od staršev, razvija samostojno odločanje, spretnost vodenja samega
sebe, sodelovanja ter spoštovanja drugih in njihovih potreb. Tudi Durkin
(1995) navaja, da avtoritativno starševstvo nudi otroku čustveno varnost,
ki deluje na otrokovo doživljanje samostojnosti in samozaupanja tudi v
drugih socialnih okoljih. Avtor pojasnjuje, da avtoritativni starši pojasni
jo otroku svoje vedenje in se pogovarjajo z njim o svojih zahtevah, pravilih
ter pričakovanjih. S tem se otrok zaveda in razume postavljena pravila, pri
čakovanja, vrednote in cilje, se v različnih situacijah ravna v skladu z njimi
in jih zato lažje ponotranji.
Naloga staršev v vzgoji je tudi jasno postavljanje mej in pravil v dru
žini ter seveda njihovo izvajanje (Mrgole in Mrgole, 2013; Nüssdorfer,
2012; Peček Čuk in Lesar, 2009). S postavljanjem mej se gradijo tudi od
nosi med starši in otrokom. Postavljene meje ne pomenijo prepovedi in
kazni, ampak so namenjene vodenju, podpiranju in spodbudi ter kažejo
149
