Page 152 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 152
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
spoštovanje otroka (Rogge, 2004). Tudi Grün in Robben (2009) vidita
v postavljanju mej izraz spoštovanja, medsebojnega zbliževanja, globjega
odnosa ter izkazovanja ljubezni staršev do otroka. Prav tako je Juul (2008)
prepričan, da je otrok v okviru mej in pravil, ki mu jih postavljajo starši,
pripravljen sodelovati brez večjega uporništva. Je pa pomembno, da star
ši vzporedno in skladno z odraščanjem postavljene meje in pravila spre
minjajo. Tudi Pantley (2007) govori o pravilih kot o smernicah, ki otro
ku pomagajo preprečiti nezaželeno vedenje. Kastelic in Mikulan (2004)
poudarjata, da je treba glede uporabe psihoaktivnih snovi otroku dopove
dati, da so pravila glede prepovedi uživanja le-teh dokončna in se ne bodo
spremenila. Nadalje opozorita, da imajo, tako kot dobri in ljubeči odnosi v
družini ter jasna pravila, pomembno vlogo pri preprečevanju upor abe psi
hoaktivnih snovi tudi vrednote v družini. Pravita, da se v družini privzga
jajo pogledi na to, kakšno obnašanje je primerno in kakšno ne, ter kakšne
so posamezne vrednote. Prepričana sta, da je mladostnik, ki sprejme odlo
čitev, da ne bo uporabljal psihoaktivnih snovi, to običajno sklenil zato, ker
je prepičan, da so te škodljive. Družinske in družbene vrednote so tiste, ki
dajejo otrokom oporo oziroma potrebno moč, da odklonijo psihoaktivno
snov takrat, ko so pred skušnjavo. Otrok s trdnimi družinskimi in druž
benimi vrednotami ne bo popustil pred skušnjavo (ibid.).
Mladostništvo kot obdobje tveganega vedenja
Mladostništvo predstavlja obdobje, v katerem se posameznik sooča s šte
vilnimi razvojnimi nalogami, izzivi in vprašanji (Dolenc, 2015: 178). Ule
(2008: 45) navaja, da je obdobje mladostništva stanje človekovega čustve
nega in fizičnega spreminjanja, za katerega so značilni »viharji«. Tvegano
vedenje v obdobju mladostništva je običajen pojav, saj gre za vsakdanje
preizkušanje mej in iskanje samega sebe. Kot navaja Roškar (2009), veči
na mladostnikov obdobje preživi brez hujših pretresov. Vedenje postane
ogrožajoče takrat, ko se prične v zgodnjem mladostništvu in ni omejeno
le na posamezne priložnosti ter je povezano z življenjskim stilom, ki je za
mladostnika neustrezen.
Mladostniki želijo v tem obdobju odrasti in prevzemati odgovor
nosti, kar želijo tudi njihovi starši. Osamosvajanje mladostnika zahteva
vzpostavitev drugačnih odnosov v družini. Ti se morajo spremeniti to
liko, da si mladostnik do neke mere pridobi enakopraven položaj s svoji
mi starši. Z njimi ostaja še vedno čustveno povezan, a hkrati gre v smeri
razvoja neodvisnosti. Tako nastajajo s starostjo otroka tudi spremembe v
načinih starševske vključenosti v šolanje otroka, kar je posledica otroko
vih potreb po samostojnosti (Allen et al., 2003) in dejanske starševske ne
zmožnosti pomagati otroku zaradi višje šolske zahtevnosti, ki narašča s
150
spoštovanje otroka (Rogge, 2004). Tudi Grün in Robben (2009) vidita
v postavljanju mej izraz spoštovanja, medsebojnega zbliževanja, globjega
odnosa ter izkazovanja ljubezni staršev do otroka. Prav tako je Juul (2008)
prepričan, da je otrok v okviru mej in pravil, ki mu jih postavljajo starši,
pripravljen sodelovati brez večjega uporništva. Je pa pomembno, da star
ši vzporedno in skladno z odraščanjem postavljene meje in pravila spre
minjajo. Tudi Pantley (2007) govori o pravilih kot o smernicah, ki otro
ku pomagajo preprečiti nezaželeno vedenje. Kastelic in Mikulan (2004)
poudarjata, da je treba glede uporabe psihoaktivnih snovi otroku dopove
dati, da so pravila glede prepovedi uživanja le-teh dokončna in se ne bodo
spremenila. Nadalje opozorita, da imajo, tako kot dobri in ljubeči odnosi v
družini ter jasna pravila, pomembno vlogo pri preprečevanju upor abe psi
hoaktivnih snovi tudi vrednote v družini. Pravita, da se v družini privzga
jajo pogledi na to, kakšno obnašanje je primerno in kakšno ne, ter kakšne
so posamezne vrednote. Prepričana sta, da je mladostnik, ki sprejme odlo
čitev, da ne bo uporabljal psihoaktivnih snovi, to običajno sklenil zato, ker
je prepičan, da so te škodljive. Družinske in družbene vrednote so tiste, ki
dajejo otrokom oporo oziroma potrebno moč, da odklonijo psihoaktivno
snov takrat, ko so pred skušnjavo. Otrok s trdnimi družinskimi in druž
benimi vrednotami ne bo popustil pred skušnjavo (ibid.).
Mladostništvo kot obdobje tveganega vedenja
Mladostništvo predstavlja obdobje, v katerem se posameznik sooča s šte
vilnimi razvojnimi nalogami, izzivi in vprašanji (Dolenc, 2015: 178). Ule
(2008: 45) navaja, da je obdobje mladostništva stanje človekovega čustve
nega in fizičnega spreminjanja, za katerega so značilni »viharji«. Tvegano
vedenje v obdobju mladostništva je običajen pojav, saj gre za vsakdanje
preizkušanje mej in iskanje samega sebe. Kot navaja Roškar (2009), veči
na mladostnikov obdobje preživi brez hujših pretresov. Vedenje postane
ogrožajoče takrat, ko se prične v zgodnjem mladostništvu in ni omejeno
le na posamezne priložnosti ter je povezano z življenjskim stilom, ki je za
mladostnika neustrezen.
Mladostniki želijo v tem obdobju odrasti in prevzemati odgovor
nosti, kar želijo tudi njihovi starši. Osamosvajanje mladostnika zahteva
vzpostavitev drugačnih odnosov v družini. Ti se morajo spremeniti to
liko, da si mladostnik do neke mere pridobi enakopraven položaj s svoji
mi starši. Z njimi ostaja še vedno čustveno povezan, a hkrati gre v smeri
razvoja neodvisnosti. Tako nastajajo s starostjo otroka tudi spremembe v
načinih starševske vključenosti v šolanje otroka, kar je posledica otroko
vih potreb po samostojnosti (Allen et al., 2003) in dejanske starševske ne
zmožnosti pomagati otroku zaradi višje šolske zahtevnosti, ki narašča s
150
