Page 122 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 122
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
makedonščina in ruščina. Na tokratnem izobraževanju torej predvsem o teh
jezikih, ki seveda tudi štejejo. (iz vabila na JeŠt interno usposabljanje Jeziki, ki
tudi štejejo, 17. 03. 2018, poudarila J. Ž.)
- Norma jezikovnega sporazumevanja v družbi:
V okviru problematiziranja družbenih predstav o vlogi jezikov, na
podlagi izhodišč o primarno večjezikovni družbi, obstoju jezikov in jezi
kovnih različic v izobraževanju, ki presegajo singularni pojem učni jezik,
ter skladno s temeljno pravico do raznojezičnega in medkulturnega izo
braževanja kot pogoja za kvalitetno izobraževanje (Coste et al., 2009) v
ospredje stopajo zlasti konkretni prikazi raznojezičnih pedagoških praks
v okviru različnih usposabljanj. Zraven izmenjave primerov obetavne
prakse in ustvarjanja nabora potencialnega učnega gradiva za uporabo pri
pouku jih lahko vidimo kot poskuse izzivanja še vedno trdovratnih enoje
zičnih predpostavk in kot prispevek k uzaveščanju o dvo-/raznojezičnosti
kot novi normi sporazumevanja.
4) Koga vse je treba vključiti v razvijanje smernic raznojezičnosti naklo-
njenega okolja in kako?
Četrto izhodišče ustreza kontroverzi načinu delovanja oziroma po
litiki (Ali gre za pravo mesto za razpravo o problemu?), ki ne zaznamu
je le spornosti mesta razprave, kot na prvi pogled izhaja iz izhodiščnega
vprašanja, temveč lahko problematizira, kot smo že zapisali v prvem delu
prispevka, tiste zunanje okoliščine, ki določajo problem (kraj, čas, način
in akterji). V primeru projekta kot sporni (in s tem predmet razprave) iz
stopata zlasti način izvajanja in njegovi akterji. Kompleksnost izvajanja
projekta, ki jo ponazarjajo raznolike projektne aktivnosti (npr. izdelava
instrumentarija za merjenje in analizo različnih podatkov o raznojezič
nosti, evalvacijske aktivnosti o poteku projekta, izvedba usposabljanj za
razvijanje raznojezičnosti, izdelava in vzdrževanje multimedijskega por
tala, oblikovanje, (samo)evalvacija in recenzija, pedagoških praks, imple
mentacija projektnih vsebin znotraj različnih podskupin v konzorciju), in
raznovrstnost akterjev, ki sodelujemo v projektu, terjata stalno vzajemno
pripoznavanje razmerij med članicami konzorcija in posledično pogosta
prevpraševanja odgovornosti in avtoritet. Konzorcij je namreč hierarhič
no strukturiran. Sestavljajo ga strateški tim (predstavnice in predstavniki
univerz, inštitutov, zavoda – raziskovalno-razvojna podskupina; predstav
nice in predstavniki vseh sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov –
razvojno-implementacijska podskupina), ki se na lokalno umeščenost so
delujočih institucij razdruži v tri regijske time (tj. »zahodni«, »osrednji«
in »vzhodni«) in je odgovoren za pripravo teoretsko-metodoloških izho
dišč projektnih aktivnosti, ter individualni razvojni in implementacijski
120
makedonščina in ruščina. Na tokratnem izobraževanju torej predvsem o teh
jezikih, ki seveda tudi štejejo. (iz vabila na JeŠt interno usposabljanje Jeziki, ki
tudi štejejo, 17. 03. 2018, poudarila J. Ž.)
- Norma jezikovnega sporazumevanja v družbi:
V okviru problematiziranja družbenih predstav o vlogi jezikov, na
podlagi izhodišč o primarno večjezikovni družbi, obstoju jezikov in jezi
kovnih različic v izobraževanju, ki presegajo singularni pojem učni jezik,
ter skladno s temeljno pravico do raznojezičnega in medkulturnega izo
braževanja kot pogoja za kvalitetno izobraževanje (Coste et al., 2009) v
ospredje stopajo zlasti konkretni prikazi raznojezičnih pedagoških praks
v okviru različnih usposabljanj. Zraven izmenjave primerov obetavne
prakse in ustvarjanja nabora potencialnega učnega gradiva za uporabo pri
pouku jih lahko vidimo kot poskuse izzivanja še vedno trdovratnih enoje
zičnih predpostavk in kot prispevek k uzaveščanju o dvo-/raznojezičnosti
kot novi normi sporazumevanja.
4) Koga vse je treba vključiti v razvijanje smernic raznojezičnosti naklo-
njenega okolja in kako?
Četrto izhodišče ustreza kontroverzi načinu delovanja oziroma po
litiki (Ali gre za pravo mesto za razpravo o problemu?), ki ne zaznamu
je le spornosti mesta razprave, kot na prvi pogled izhaja iz izhodiščnega
vprašanja, temveč lahko problematizira, kot smo že zapisali v prvem delu
prispevka, tiste zunanje okoliščine, ki določajo problem (kraj, čas, način
in akterji). V primeru projekta kot sporni (in s tem predmet razprave) iz
stopata zlasti način izvajanja in njegovi akterji. Kompleksnost izvajanja
projekta, ki jo ponazarjajo raznolike projektne aktivnosti (npr. izdelava
instrumentarija za merjenje in analizo različnih podatkov o raznojezič
nosti, evalvacijske aktivnosti o poteku projekta, izvedba usposabljanj za
razvijanje raznojezičnosti, izdelava in vzdrževanje multimedijskega por
tala, oblikovanje, (samo)evalvacija in recenzija, pedagoških praks, imple
mentacija projektnih vsebin znotraj različnih podskupin v konzorciju), in
raznovrstnost akterjev, ki sodelujemo v projektu, terjata stalno vzajemno
pripoznavanje razmerij med članicami konzorcija in posledično pogosta
prevpraševanja odgovornosti in avtoritet. Konzorcij je namreč hierarhič
no strukturiran. Sestavljajo ga strateški tim (predstavnice in predstavniki
univerz, inštitutov, zavoda – raziskovalno-razvojna podskupina; predstav
nice in predstavniki vseh sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov –
razvojno-implementacijska podskupina), ki se na lokalno umeščenost so
delujočih institucij razdruži v tri regijske time (tj. »zahodni«, »osrednji«
in »vzhodni«) in je odgovoren za pripravo teoretsko-metodoloških izho
dišč projektnih aktivnosti, ter individualni razvojni in implementacijski
120
