Page 118 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 118
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
dagoških praks, ki smo jih analizirali in bi jih želeli strnjeno predstaviti.
To nam bo služilo kot spodbuda za nadaljnje načrte. Pogovorili se bomo
o prednostih in šibkih točkah različnih oblik pedagoških praks ter poskrbeli za
medsebojno izmenjavo informacij. Posamezne učiteljice in učitelji nam bodo
v sklopu izobraževanja predstavile svoje delo v razredu in tako omogočile
vsem, vključenim v projekt, da skupaj z njimi reflektirajo in razmišljajo o
delu v prihodnje. (iz vabila na JeŠt interno usposabljanje Skozi opravljeno
delo tvegamo pogled v prihodnost, 30. 8. 2018, poudarila J. Ž.)
Dodajmo še, da je bil strukturiran popis preteklih projektov na usta
novah, ki so v najširšem povezani z večjezičnostjo in medkulturnostjo,
ena glavnih začetnih aktivnosti projekta, v kateri smo sodelovali vsi part
nerji projekta. Predstavljajo pomembno podlago za oblikovanje temeljnih
»stališč projekta«, ki odražajo zlasti zavedanje o obstoju raznolikih tuje
jezičnih učnih vsebin/predmetov in možnosti za razvijanje raznojezične
zmožnosti znotraj njih. Toda veliko manjšo senzibilnost in posledično iz
hodišče za razpravo na dejstveni ravni – o zavedanju obstoja več-/razno
jezičnosti v šoli – je mogoče zaznati v kontekstu jezikov, ki so v šolskem
okolju prisotni kot materni jeziki priseljencev (J1) ter v okviru položaja
slovenščine kot drugega jezika (J2). Gre predvsem za problem zavedanja
o prisotnosti omenjenih jezikov in njihovih položajev v šolskem prostoru,
ki, kot bomo lahko videli v nadaljevanju, izstopi tudi na konkretn ejši rav
ni, to je na ravni vrednot. Prav zaradi tega je zelo pomembna aktivna drža
tistih sodelavk in sodelavcev v projektu, ki na različnih ravneh (npr. kot
raziskovalke/raziskovalci, pedagoške delavke/delavci, politične odločeval
ke/odločevalci) opozarjajo na povezanost razvijanja raznojezičnosti na
klonjenega okolja s pravico do enakopravnega dostopa do znanja. Skupaj
z naborom primerov znotraj razprave tako odpirajo priložnosti za prepo
znavanje potenciala, ki ga imajo materinščine pri razvijanju raznojezične
zmožnosti vseh sodelujočih v pedagoškem procesu.
2) Kako šolska okolja razumejo večjezičnost/raznojezičnost in njuno
spodbujanje?
Drugo izhodišče ustreza kontroverzi o definiciji (Kaj se je zgodilo?)
in se navezuje zlasti na razpravo o načinih razumevanja in pojmovanja
več-/raznojezičnosti:
Namen usposabljanja je seznaniti se s pluralističnimi pristopi k jezikom in kul-
turam pri pouku jezikov, izmenjati si primere obetavne prakse ter ustva
riti učno gradivo za uporabo pri pouku. Na usposabljanju želimo tudi
predstaviti Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam ... (iz
116
dagoških praks, ki smo jih analizirali in bi jih želeli strnjeno predstaviti.
To nam bo služilo kot spodbuda za nadaljnje načrte. Pogovorili se bomo
o prednostih in šibkih točkah različnih oblik pedagoških praks ter poskrbeli za
medsebojno izmenjavo informacij. Posamezne učiteljice in učitelji nam bodo
v sklopu izobraževanja predstavile svoje delo v razredu in tako omogočile
vsem, vključenim v projekt, da skupaj z njimi reflektirajo in razmišljajo o
delu v prihodnje. (iz vabila na JeŠt interno usposabljanje Skozi opravljeno
delo tvegamo pogled v prihodnost, 30. 8. 2018, poudarila J. Ž.)
Dodajmo še, da je bil strukturiran popis preteklih projektov na usta
novah, ki so v najširšem povezani z večjezičnostjo in medkulturnostjo,
ena glavnih začetnih aktivnosti projekta, v kateri smo sodelovali vsi part
nerji projekta. Predstavljajo pomembno podlago za oblikovanje temeljnih
»stališč projekta«, ki odražajo zlasti zavedanje o obstoju raznolikih tuje
jezičnih učnih vsebin/predmetov in možnosti za razvijanje raznojezične
zmožnosti znotraj njih. Toda veliko manjšo senzibilnost in posledično iz
hodišče za razpravo na dejstveni ravni – o zavedanju obstoja več-/razno
jezičnosti v šoli – je mogoče zaznati v kontekstu jezikov, ki so v šolskem
okolju prisotni kot materni jeziki priseljencev (J1) ter v okviru položaja
slovenščine kot drugega jezika (J2). Gre predvsem za problem zavedanja
o prisotnosti omenjenih jezikov in njihovih položajev v šolskem prostoru,
ki, kot bomo lahko videli v nadaljevanju, izstopi tudi na konkretn ejši rav
ni, to je na ravni vrednot. Prav zaradi tega je zelo pomembna aktivna drža
tistih sodelavk in sodelavcev v projektu, ki na različnih ravneh (npr. kot
raziskovalke/raziskovalci, pedagoške delavke/delavci, politične odločeval
ke/odločevalci) opozarjajo na povezanost razvijanja raznojezičnosti na
klonjenega okolja s pravico do enakopravnega dostopa do znanja. Skupaj
z naborom primerov znotraj razprave tako odpirajo priložnosti za prepo
znavanje potenciala, ki ga imajo materinščine pri razvijanju raznojezične
zmožnosti vseh sodelujočih v pedagoškem procesu.
2) Kako šolska okolja razumejo večjezičnost/raznojezičnost in njuno
spodbujanje?
Drugo izhodišče ustreza kontroverzi o definiciji (Kaj se je zgodilo?)
in se navezuje zlasti na razpravo o načinih razumevanja in pojmovanja
več-/raznojezičnosti:
Namen usposabljanja je seznaniti se s pluralističnimi pristopi k jezikom in kul-
turam pri pouku jezikov, izmenjati si primere obetavne prakse ter ustva
riti učno gradivo za uporabo pri pouku. Na usposabljanju želimo tudi
predstaviti Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam ... (iz
116
