Page 117 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 117
j. žmavc ■ quot linguas calles ...
okolja, ki jih bo mogoče prenašati v različne vzgojno-izobraževalne konte
kste. V prijavni dokumentaciji je skupina raziskovalk in raziskovalcev, ki
je pripravljala prijavno vlogo, raznojezičnosti naklonjeno okolje opredeli
la kot inkluzivno, trajnostno naravnano delovanje vseh sodelujočih akter
jev, ki naj bi za to delovanje potrebovali ustrezna »raznojezična« orodja,
predvsem pa naj bi kot neproblematično sprejeli/razumeli vlogo raznoje
zičnosti v kontekstu družbene pravičnosti in demokratičnosti:
/R/aznojezičnost namreč potrebuje za aktivno rast in razvoj v vsako
dnevni šolski praksi, in kasneje na vseh ravneh družbenega življenja,
okolje, ki z vsemi vpletenimi deležniki ustrezno, nenehno, konsistentno
in učinkovito podpira njen trajnostni razvoj. Z drugimi besedami to po
meni, da se vsi vpleteni v šolskem kontekstu zavedajo pomena raznoje
zičnosti (od učiteljev, učencev, staršev in nenazadnje lokalnih oblasti), da
razumejo dejavnike, ki pozitivno oziroma negativno vplivajo na to, ali bo
posameznik postal raznojezičen, in da usvojijo raznojezične kompetence /.../
ter tako pripomorejo k vzpostavitvi bolj pravične, socialno naravnane in
na znanju temelječe družbene skupnosti. (Prijavnica za projekt, 23. 1. 2017,
str. 51, izvirni poudarki)
Toda kaj natanko je v našem »problemu« – to je razvijanju smernic
zgoraj omenjenega okolja – mogoče prepoznati kot dejanska mesta za raz
pravo? Kot smo že zapisali, je mogoče v vsebinskem smislu vse kontroverze
razdeliti na štiri glavne vrste, ki so po svoji naravi hierarhično strukturira
ne in odstirajo različne ravni problema – od opredelitve njegovega obsto
ja in lastnosti, pa do vloge v dani razpravi. V okviru projektnega cilja JeŠt
(razvoj smernic raznojezičnosti naklonjenega okolja) morda najbolj izsto
pajo štirje problemski vidiki, ki smo jih skladno s teorijo o stasis preobli
kovali v izhodiščna vprašanja:
1) Ali se šolska okolja zavedajo večjezičnosti kot njihovega sestavnega
dela, ali spodbujajo razvijanje raznojezične zmožnosti?
Prvo problemsko izhodišče ustreza najbolj splošni kontroverzi o dej-
stvih/domnevah (Ali se je nekaj zgodilo/obstaja?) in ga je mogoče zaznati v
okviru razprave o obstoječih pedagoških praksah na področju večjezično
sti in raznojezičnosti ter njihovi evalvaciji:
Projektni partnerji, vključeni v projekt Jeziki štejejo (JeŠt), smo seveda
prepričani, da lahko načrtujemo dobro prakso v prihodnosti in razvija
mo zanimive ideje samo tako, da pogledamo dosedanje opravljeno delo in o
njem reflektiramo. Na ustanovah, ki sodelujejo v projektu, je bilo do sedaj
opravljene veliko pedagoške prakse, ki sega na področje sobivanja jezikov v šolskem
okolju in širše. Šole, vrtci in partnerji v projektu so poslali opise svojih pe
115
okolja, ki jih bo mogoče prenašati v različne vzgojno-izobraževalne konte
kste. V prijavni dokumentaciji je skupina raziskovalk in raziskovalcev, ki
je pripravljala prijavno vlogo, raznojezičnosti naklonjeno okolje opredeli
la kot inkluzivno, trajnostno naravnano delovanje vseh sodelujočih akter
jev, ki naj bi za to delovanje potrebovali ustrezna »raznojezična« orodja,
predvsem pa naj bi kot neproblematično sprejeli/razumeli vlogo raznoje
zičnosti v kontekstu družbene pravičnosti in demokratičnosti:
/R/aznojezičnost namreč potrebuje za aktivno rast in razvoj v vsako
dnevni šolski praksi, in kasneje na vseh ravneh družbenega življenja,
okolje, ki z vsemi vpletenimi deležniki ustrezno, nenehno, konsistentno
in učinkovito podpira njen trajnostni razvoj. Z drugimi besedami to po
meni, da se vsi vpleteni v šolskem kontekstu zavedajo pomena raznoje
zičnosti (od učiteljev, učencev, staršev in nenazadnje lokalnih oblasti), da
razumejo dejavnike, ki pozitivno oziroma negativno vplivajo na to, ali bo
posameznik postal raznojezičen, in da usvojijo raznojezične kompetence /.../
ter tako pripomorejo k vzpostavitvi bolj pravične, socialno naravnane in
na znanju temelječe družbene skupnosti. (Prijavnica za projekt, 23. 1. 2017,
str. 51, izvirni poudarki)
Toda kaj natanko je v našem »problemu« – to je razvijanju smernic
zgoraj omenjenega okolja – mogoče prepoznati kot dejanska mesta za raz
pravo? Kot smo že zapisali, je mogoče v vsebinskem smislu vse kontroverze
razdeliti na štiri glavne vrste, ki so po svoji naravi hierarhično strukturira
ne in odstirajo različne ravni problema – od opredelitve njegovega obsto
ja in lastnosti, pa do vloge v dani razpravi. V okviru projektnega cilja JeŠt
(razvoj smernic raznojezičnosti naklonjenega okolja) morda najbolj izsto
pajo štirje problemski vidiki, ki smo jih skladno s teorijo o stasis preobli
kovali v izhodiščna vprašanja:
1) Ali se šolska okolja zavedajo večjezičnosti kot njihovega sestavnega
dela, ali spodbujajo razvijanje raznojezične zmožnosti?
Prvo problemsko izhodišče ustreza najbolj splošni kontroverzi o dej-
stvih/domnevah (Ali se je nekaj zgodilo/obstaja?) in ga je mogoče zaznati v
okviru razprave o obstoječih pedagoških praksah na področju večjezično
sti in raznojezičnosti ter njihovi evalvaciji:
Projektni partnerji, vključeni v projekt Jeziki štejejo (JeŠt), smo seveda
prepričani, da lahko načrtujemo dobro prakso v prihodnosti in razvija
mo zanimive ideje samo tako, da pogledamo dosedanje opravljeno delo in o
njem reflektiramo. Na ustanovah, ki sodelujejo v projektu, je bilo do sedaj
opravljene veliko pedagoške prakse, ki sega na področje sobivanja jezikov v šolskem
okolju in širše. Šole, vrtci in partnerji v projektu so poslali opise svojih pe
115
